Bodimo pozorni tudi pri izbiri živil. Meso in mesne izdelke lahko v določenem delu nadomestimo z bolj zdravimi izbirami, kot so npr. stročnice. Hrano pripravljajmo iz osnovnih sestavin in se izogibajmo visokoprocesiranim gotovim jedem, ki praviloma vsebujejo veliko maščob, soli ali sladkorja. Svetujemo, da praznične obroke pripravljate skupaj z družino iz osnovnih živil in tako združite predpraznično druženje in gospodinjska opravila. Tako boste lahko pripravili obroke, ki bodo bolj zdravi, saj v primerjavi z gotovimi, visokopredelanimi živili pri domači pripravi sami vplivamo na vrsto in količino maščob, sladkorja in soli. Doma pripravljena hrana je tako lahko boljša izbira.
Posebej moramo biti pozorni na prehrano otrok, med prazniki in tudi sicer. Otroci so lahko hitro mali odvisniki od sladkorja in za njih so sladkarije neke vrste droga. Tako tudi delujejo. Hrano prevečkrat dojemamo tudi kot nagrajevanje. Kar ni prav. Začnemo pri otrocih, nato s hrano nagrajujemo sebe. Hrana postaja psihosedativ – zdravilo za stisko. Bolj kot smo nervozni, hitreje odpiramo hladilnik. Neodgovorni smo do svojih teles, trgovci in oglaševalci nam vsiljujejo porabo, ki je prekomerna in je ne potrebujemo.
Zato ob tej priložnosti želimo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izpostaviti, da je prehranjevanje stvar kritičnega posameznika – vprašanje je, ali res potrebujemo toliko hrane in tukaj si je potrebno znati postaviti mejo. Med prazničnimi pojedinami se nam hitro lahko zgodi, da pri enem obroku zaužijemo trikratnik povprečnega kosila. Glede na študije je tveganje za prenajedanje višje zlasti pri ljudeh v stresu, pri tistih z depresijo, z motnjami spanja in pri ljudeh, ki so manj telesno aktivni. Najpomembneje je, da poslušamo svoje telo in razum. Pomembno je razumeti, da sitost nastopi z zamikom, ko je želodec že prekomerno poln, zato se je treba s hranjenjem ustaviti že pred občutkom sitosti. Pri hrani, pa tudi pri alkoholu je vsak dan, četudi praznični, dobro slediti načelu manj je več in načelu zmernosti. Obilni in zlasti mastni obroki podaljšajo čas zadrževanja hrane v želodcu, s tem pa tudi možnost poslabšanja refluksne simptomatike z zgago, bolečino v vratu, bolečino v žlički, spahovanjem ali celo bruhanjem. Mnogo sestavin prazničnih jedi, vključno s čokolado, mastnimi jedmi, agrumi, začinjeno hrano in kavo, kot tudi alkohol in kajenje, vplivajo na relaksacijo spodnjega požiralnikovega sfinktra. Večina jih tudi spodbudi sekrecijo želodčne kisline in s tem se še dodatno poslabša simptomatiko zatekanja vsebine iz želodca v požiralnik.
Ne glede na zakoreninjeno kulturo prehranjevanja v času praznikov razmišljajmo širše in globje: “Prazniki so mnogo več kot samo hrana.” Ne dovolimo, da nam ostale (prijetne) stvari “uidejo”, na račun tega, da se naše misli in pogovori vrtijo le okrog hrane in kradejo pozornost tistemu, kar bi v resnici moral biti čar praznikov.
