Evropski povezovalni projekt EU-WISH organiziral prvo delavnico za krepitev zmogljivosti v Lizboni

Srečanje, na katerem so sodelovali strokovnjaki projekta EU-WISH s celotne Evrope in tudi strokovnjaki inštitucij z manj razvitih držav, je bilo namenjeno krepitvi razvoja spremljanja odpadne vode za javnozdravstvene namene, njegovi standardizaciji in predstavitvi uporabe orodij na tem področju.

V prvem dnevu so udeleženci razpravljali o sodelovanju, dobrih praksah prenosa znanj med deležniki, strateškem vzorčenju in vključevanju podatkov iz spremljanja odpadne vode v oblikovanje javnozdravstvenih ukrepov. Prav tako so razpravljali o različnih finančnih, organizacijskih in etičnih izzivih sistemov spremljanja odpadne vode. Drugi dan je bil osredotočen na krepitev zmogljivosti in pripravljenosti na prihodnje možne zdravstveno-epidemiološke grožnje. Razpravljali so o prilagajanju sistemov spremljanja, ki bi bili učinkoviti tako ob večjih izbruhih kot v času odsotnosti okužb. Delavnica je naslovila tudi etična vprašanja in izzive pri komuniciranju rezultatov spremljanja različnim javnostim.​

V sklopu delavnice je bil predstavljen tudi prvi vpogled v javnozdravstveno spremljanje odpadne vode v Evropski uniji, ki je bil pripravljen v sklopu EU-WISH. Eden glavnih izzivov na področju spremljanja odpadne vode za javnozdravstne namene je financiranje teh sistemov. Več kot 70 % držav, ki sodeluje v EU-WISH, trenutno nima vzpostavljenega pravnega okvira, ki bi urejal delovanje in izvajanje nacionalnega programa spremljanja odpadne vode. Mehanizme financiranja ali sredstev, namenjena razvoju, vzdrževanju in širitvi infrastrukture ter dejavnosti spremljanja, so vzpostavile le štiri sodelujoče države, medtem ko ima 14 držav vzpostavljene mehanizme financiranja le za nekatere dejavnosti, sedem držav pa je poročalo, da splošno nima nobenih finančnih mehanizmov za to dejavnost. Slovenija ima na tem področju trenutno vzpostavljene mehanizme financiranja le za nekatere dejavnosti, vendar strmimo k vzpostavitvi dolgoročnih rešitvah financiranja sistema spremljanja odpadne vode za javnozdravstvene namene. Kljub finančnim omejitvam večina sodelujočih držav izvaja spremljanje odpadne vode. Tako 24 držav v odpadni vodi izvaja spremljanje SARS-CoV-2, 18 držav spremlja enteroviruse (vključno s poliovirusi), 14 držav spremlja gripo in druge respiratorne viruse, 11 držav izvaja spremljanje prisotnosti nedovoljenih drog, osem držav spremlja pojavnost protimikrobne odpornosti, medtem ko šest držav izvaja spremljanje porajajočih se patogenov. Nenazadnje sedem držav spremlja tudi prisotnost različnih kemikalij in bioloških kazalnikov, povezanih z zdravjem​. Slovenija ima od leta 2022 vzpostavljeno spremljanje SARS-COV-2 v odpadni vodi na 16 komunalnih čistilnih napravah. V letu 2024 smo pričeli tudi s spremljanjem poliovirusov. Podrobnejše informacije o spremljanju povzročiteljev nalezljivih bolezni v odpadni vodi v Sloveniji pa so dostopne na naslednji spletni strani NIJZ. Številne države, vključno s Slovenijo, v prihodnjih letih načrtujejo nadaljno širitev teh sistemov, s poudarkom na vključitvi novih tarčnih patogenov. Poleg tega EU-WISH podpira razvoj standardiziranih orodij za spremljanje, kar bo omogočilo učinkovitejšo primerjavo podatkov med državami in boljšo pripravljenost na prihodnje javnozdravstvene grožnje​.

Delavnica je bila pomemben korak pri krepitvi sodelovanja med evropskimi državami in širše ter pri izboljšanju uporabe podatkov za oblikovanje javnozdravstvenih ukrepov. Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani EU-WISH na spletni strani NIJZ.