Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji, zbolijo pa lahko tudi moški, čeprav veliko redkeje. Po podatkih Registra raka OI je v letu 2020 za rakom dojk zbolelo 1467 oseb, od tega 1456 žensk in 11 moških, umrlo pa 472 žensk in 3 moški.
Za rakom dojke lahko zbolimo vsi, obstaja pa nekaj dejavnikov, ki so povezani z večjo verjetnostjo obolevnosti. Med dejavnike tveganja poleg že omenjenega ženskega spola uvrščamo še višjo starost, genetske dejavnike, izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, hormonsko kontracepcijo (le v času jemanja) in hormonsko nadomestno zdravljenje, zgodnjo prvo menstruacijo (pred 11. letom), pozno menopavzo (po 50. letu), starost več kot 30 let ob prvem porodu, prav tako pa je tveganje večje pri ženskah, ki niso nikoli rodile. Poleg dejavnikov, na katere imamo le omejen vpliv, pa lahko tveganje zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave, redno telesno dejavnost, ohranjanje zdrave telesne mase in izogibanje pitju alkohola ter kajenju.
Ker se marsikateremu dejavniku tveganja ne moremo izogniti in vseh rakov kljub zdravemu življenjskemu slogu žal ne moremo preprečiti, je zgodnje odkrivanje zato toliko pomembnejše. Že od mladosti naprej je pomembno, da ženske z rednim mesečnim samopregledovanjem spoznajo svoje dojke ter tako lažje in hitreje zaznajo morebitne spremembe. Skrbno pregledati in pretipati je potrebno obe dojki in ob tem biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, ugreznjenost bradavice in pojav izcedka. Ob kakršnihkoli spremembah svetuje se obisk pri družinskem zdravniku ali ginekologu.
Ob dopolnitvi 50 let je za ženske na voljo organiziran državni presejalni program DORA za zgodnje odkrivanje raka dojk, namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Vsaki dve leti so ženske v ciljni skupini vabljene na presejalno mamografijo, ki predstavlja najzanesljivejšo in natančno metodo za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb dojk, ki jih še ne moremo zatipati. Na ta način lahko rak dojk odkrijemo zgodaj, ko je zdravljenje manj obsežno in verjetnost popolne ozdravitve še veliko večja.
V letu 2023 je udeležba v programu DORA na državni ravni nekoliko upadla in je znašala 77,0 %. Še nekoliko izrazitejši padec smo zaznali v Podravju saj je udeležba po tem, ko je v letu 2022 celo presegla nacionalno povprečje, ponovno padla za 4,5 % in je bila 75 %. Kljub temu pa še vedno dosega ciljne vrednosti glede na evropske smernice.