Namen mednarodnega dneva starejših je ozaveščanje o vplivu staranja prebivalstva na družbo in o potrebi po zagotavljanju dostojanstvenega staranja in nadaljnjega sodelovanja starejših prebivalcev v družbi kot polnopravni državljani.
Združeni narodi so temo letošnje obeležitve mednarodnega dna starejših napovedali s sloganom »Dostojno staranje: Pomen krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejše osebe po vsem svetu”.
Staranje prebivalstva je pomemben globalni trend spreminjanja družbe po vsem svetu. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je zdaj v polovici držav sveta daljša od 75 let, kar je 25 let več kot leta 1950. Do leta 2030 bo po napovedih število starejših po vsem svetu preseglo število mladih, pri čemer bo to povečanje najhitrejše v državah v razvoju. Ta demografski premik je bistveno spremenil tudi področje oskrbe, ki zajema široko paleto potreb po plačani in neplačani podpori v vseh okoljih. S staranjem prebivalstva se je znatno povečalo povpraševanje po celovitih storitvah zdravstvenega varstva, oskrbe in socialne podpore, zlasti za starejše osebe z boleznimi, kot je demenca. Zaradi teh izzivov in priložnosti bo 34. obeležitev mednarodnega dneva starejših Združenih narodov osredotočena na temo “Dostojanstveno staranje: Pomen krepitve sistemov oskrbe in podpore za starejše osebe po vsem svetu”.
Ključne besede mladih v povezavi s sloganom letošnje obeležitve:
Empatija, toplina, trpljenje, delavci v hospicu, sistemi podpore družin, premalo financirani domovi za ostarele, spremembe politik, kulturne razlike, upadanje rodnosti, ekonomske težave, solidarnost med generacijami, specializirano medicinsko osebje, medgeneracijsko učenje, digitalizacija, odpravljanje starizma, geriatrična oskrba, prostovoljstvo, medgeneracijsko povezovanje.
Ključne misli ob letošnjem sloganu s strani UMAR: (1) poudarjanje potrebe po spoštljivi in kakovostni oskrbi starejših, (2) zagovarjanje integriranih zdravstvenih in socialnih storitev za starejše odrasle ter (3)Spodbujanje mednarodnega sodelovanja za izboljšanje sistemov oskrbe po vsem svetu.
Strateški dokument, kot je Strategija dolgožive družbe, katero je Vlada Republike Slovenije sprejela leta 2017 temelji na ciljih in štirih stebrih ter prinaša odgovore na demografske izzive, ki čakajo našo družbo že danes in še bolj v prihodnosti. V luči slogana letošnje obeležitve je omenjen dokument še pomembnejši.
Različni deležniki v Sloveniji delujejo na mnogih področjih, ki starejšim omogoča varnejše in dostojno staranje. Zagotovo so to projekti, programi in iniciative, tako na nacionalni kot na lokalni ravni; Starejši za starejše, Spominčica, Prostofer, Medgeneracijski centri, Srebrna nit in mnogi drugi. Nekatere od problematik, ki jih naslavljajo so:
Nacionalni inštitut za javno zdravje pa 1. oktobru daje še širši pomen z vseslovensko akcijo ˝Pokloni čas, polepšaj dan˝ (PČPD) s katero v letošnjem letu spodbuja k telesni dejavnosti.
Aktivnostim akcije se pridružujejo tudi številni deležniki: Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Mestna knjižnica Kranj, Andragoški center Slovenije, Slovenska sekcija IBBY Mednarodne zveze za mladinsko književnost, Društvo Bralna značka-ZPMS, Združenje splošnih knjižnic, Zveza društev upokojencev Slovenije in drugi podporniki. Odziv različnih sektorjev, kot zaznavanje problematik, s katerimi se srečujejo starejši je še kako dobrodošel.
S krepitvijo sodelovanja in solidarnosti med ljudmi različnih starosti želimo spodbujati njihovo medsebojno razumevanje ter tako presegati stereotipe, predsodke in diskriminacijo do starejših in tudi mlajših družbenih skupin.
Več o akciji najdete na naslednji povezavi.
Do letaka letošnje akcije dostopate preko prispevka »Telesno dejavni tudi v okviru vseslovenske akcije Pokloni čas, polepšaj dan, 2024«.
Število ljudi, starih 65 let ali več, se bo po napovedih po vsem svetu več kot podvojilo, in sicer s 761 milijonov leta 2021 na 1,6 milijarde leta 2050. Število ljudi, starih 80 let ali več, narašča še hitreje.
Po vsem svetu naj bi otroci, rojeni leta 2022, v povprečju živeli 71,7 leta, kar je 25 let dlje kot otroci, rojeni leta 1950.
Staranje prebivalstva je nepovraten svetovni trend. Leta 2021 bo 1 od 10 ljudi na svetu star 65 let ali več. Leta 2050 naj bi v tej starostni skupini živel vsak šesti prebivalec sveta.
Ženske običajno živijo dlje kot moški in tako predstavljajo večino starejših oseb. Leta 1950 so ženske lahko pričakovale, da bodo živele skoraj štiri leta dlje kot moški po vsem svetu. Leta 2021 se bo razlika med njimi povečala na več kot pet let.
Število posameznikov, ki se uvrščajo med starejše delovno sposobne (55 do 64 let), naj bi se s 723 milijonov leta 2021 povečalo na 1 075 milijonov leta 2050 in nazadnje na 1 218 milijonov do leta 2100.
Delež prebivalcev, starih 65 let in več tudi v Sloveniji narašča in je leta 2003 presegel delež otrok in mladostnikov, starih do 14 let. Ta razlika se še povečuje. V zadnjem desetletnem obdobju (1990-2022) se je delež otrok in mladostnikov (0–14 let) povečal za 3,4 %, prebivalcev v starosti 65 let in več pa za 23,1%.
Od leta 2019 dalje število moških presega število žensk. Pred tem je v Sloveniji vedno živelo več žensk kot moških. Največji absolutni presežek je v starostni skupini od 20 do 44 let. Nasprotno velja za starejše starostne skupine (65 let in več), kjer število žensk občutno presega število moških. Ženske v povprečju dosegajo višjo starost kot moški. Povprečna starost ob smrti je bila pri moških 74,9 let in pri ženskah 82,5 let.
Delež starejših oseb (65 let in več) je bil v letu 2022 največji v pomurski (24,6 %) in goriški regiji (24 %).
Najvišji indeks staranja je bil izkazan v pomurski regiji (188), kar pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, v regiji prebivalo 188 oseb, starih 65 let ali več. Najugodnejše razmerje med mlajšimi in starejšimi je imela Jugovzhodna Slovenija, z indeksom122.
Ob tem velja poudariti, kako pomembna je telesna dejavnost, še posebej za starejše starostne skupine. Telesna nedejavnost je namreč glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) na 4. mestu med spremenljivimi dejavniki tveganja za umrljivost. Količina telesne dejavnosti s starostjo upada, pa vendar je ravno za starejše odrasle ključnega pomena doseganje smernic, saj se z zadostno telesno dejavnostjo preprečuje nastanek kroničnih bolezni, oziroma vsaj odloži njihov začetek. Glede na zadnje razpoložljive podatke, je v letu 2020 na primer dodatne koristi za zdravje s telesno dejavnostjo doseglo 50 % moških in 44 % žensk, starih od 18 do 64 let, dodatne koristi za zdravje, z namenom preprečevanja padcev pa 41 % starejših moških in 43 % starejših žensk starih od 65 do 74 let.
Vas morda zanima:
Koliko let zdravega življenja lahko pričakujejo prebivalci Slovenije?
Leta 2022 je bilo število zdravih let življenja ob rojstvu ocenjeno na 69 let za ženske in 65 let za moške, kar predstavlja več kot 80 % skupne pričakovane življenjske dobe brez večje oviranosti (81 % za ženske in 83 % za moške).
Kakšno starost lahko pričakujejo dečki in deklice rojene v letu 2022 v Sloveniji?
Dečki rojeni v letu 2022 lahko v povprečju pričakujejo 78 let, deklice rojene v enakem obdobju, pa 84 let življenja.
V kateri regiji lahko v svoji življenjski dobi pričakujem najdaljše življenje brez oviranosti?
Pričakovano trajanje življenja brez oviranosti se med regijami zelo razlikuje. Dečki, rojeni v letu 2022, lahko v svoji življenjski dobi pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v primorsko-notranjski regiji. Podobno velja za dekleta, rojena v istem letu, ki prebivajo v gorenjski regiji.
Več si lahko preberete na naslednji povezavi.
Dodatni viri:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
