Javno zdravje danes in jutri: na križišču ovir in priložnosti

Na konferenci smo predstavili rezultate javno-zdravstvenih projektov in programov, ki si prizadevajo za doseganje specifičnih zdravstvenih ciljev v družbi, z namenom, da bi pomembno izboljšali in okrepili javno zdravje in blagostanje v populaciji, zmanjšali neenakosti v zdravju ter osvetlili prihodnje prioritete in izzive zdravstvenega sistema, ki se mora kakovostno odzivati na potrebe pacientov in državljanov pri zagotavljanju zdravja kot enega najpomembnejših gradnikov razvoja.

V uvodnem delu konference so zbrane nagovorili doc. dr. Branko Gabrovec, generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in Melita Vujnović, vodja predstavništva Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, ki so poudarili, da zdravje kot vrednota, ki povezuje pacienta in zdravstvenega delavca, narekuje tudi javno-zdravstveni politiki oblikovanje kakovostnega, vzdržnega, solidarnega, socialno pravičnega in enako dostopnega zdravstvenega sistema.

Okrogla miza, na kateri so Dan Podjed, antropolog, raziskovalec v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Gregor Štiglic, prodekan za raziskovalno dejavnost in profesor na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru; Dejan Verčič, komunikološki raziskovalec in teoretik odnosov z javnostmi na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, govorili o konceptu erozije zaupanja in izzivih na področju umetne inteligence je na voljo na spletni strani Slovenske tiskovne agencije.

O aktualnih temah so spregovorili tudi vabljeni predavatelji ter partnerji sorodnih organizacij iz tujine, konferenca pa je bila prav tako obogatena s štirimi delavnicami s področij nevladnih organizacij, babištva, socialnega marketinga in karierne kavarne.

Konferenca se je v plenarnem delu osredotočala na izzive prihodnosti in prioritete s katerimi se soočajo tako slovenski kot evropski zdravstveni sistemi. Mednje sodijo demografski in epidemiološki prehod, zdravstvena pismenost, nove oblike in težave komuniciranja z bolniki in splošno javnostjo, v ospredje pa smo postavili tudi predloge ukrepov, ki bodo nujni za ohranjanje in večanje ravni zdravja, od že dobro znanih problemov nezdravega življenjskega sloga in bremena kroničnih nenalezljivih bolezni ter preprečevanja bolezni, nalezljivih bolezni in duševnega zdravja.

Zdravstveni sistem bo na področju javnega zdravja tudi v prihodnje dajal poudarek preventivi in krepitvi zdravja skozi vsa življenjska obdobja, celostni in povezani zdravstveni obravnavi ter kakovosti in varnosti s stalnim spremljanjem in izobraževanjem strokovnjakov, z racionalno porabo sredstev in vlaganjem v usposabljanje zdravstvenih delavcev ter raziskave, ki podpirajo stalno izboljševanje kakovosti oskrbe. Strateški cilji in aktivnosti na področju javnega zdravja pa bodo usmerjeni med drugim tudi v krepitev primarne ravni in zagotavljanja preventivnih programov, ki so ključni za zagotavljanje dostopnega in vzdržnega zdravstvenega sistema,  je bilo poudarjeno na 2. konferenci javnega zdravja.