Tako kot poskrbimo za varnost svojih otrok v avtomobilu z uporabo otroških varnostnih sedežev, zaščitimo otroke tudi doma tako, da varno shranjujemo zdravila in druge nevarne snovi. Že majhne količine nekaterih zdravil, ki jih pogosto uporabljamo, lahko za majhne otroke pomenijo resno nevarnost – včasih že ena ali dve tableti. To velja za zdravila na recept, pa tudi za vitamine in prehranska dopolnila.
Če sumimo, da se je otrok ali kdo drug v našem gospodinjstvu zastrupil, pokličemo telefonsko številko za nujne primere 112.
Doma je treba vsa zdravila, tudi tista, ki jih lahko dobimo brez recepta, varno shranjevati. Vsa zdravila pospravimo v omarico, ki naj bo vedno zaklenjena s ključem ali opremljena z varovalom za zapiranje, da je otroci ne morejo odpreti. Ključ pospravimo na varno, izven dosega otrok. Ne pozabimo, da se varovalo za zapiranje omaric lahko varno uporablja le do približno 3. leta starosti otroka oziroma dokler otrok ne zmore sam odpreti varovala.
Shranjevanje zdravil v nezaklenjenih omarah ali visoko na policah izven dosega otrok ni varno, saj se otrok lahko povzpne na stol ali drug kos pohištva in jih doseže.
Zdravila so pogosto v obliki barvnih tablet, ki spominjajo na bonbone. Da bi otroke zavarovali pred zastrupitvami, ne puščamo nobenih zdravil, npr. tablet/sirupa proti povišani telesni temperaturi, vitaminov, kapljic za nos ipd., na nočni omarici, na kuhinjskem pultu ali v predalih, kjer so otrokom lahko dostopni.
Tudi kadar jemljemo zdravilo ali ga dajemo otroku večkrat dnevno in bi ga radi imeli čim bolj pri roki, je treba zdravilo vsakič po zaužitju pospraviti v omarico na ključ. Če potrebujemo opomnik, da bomo zdravilo vzeli/dali ob določenem času, si raje nastavimo alarm na uri ali mobilnem telefonu.
Otrok nikoli ne puščamo samih z zdravili. Včasih se zgodi, da imamo v rokah ravno odprto embalažo z zdravilom, pa se moramo odzvali na klicanje drugega otroka, hišni zvonec ipd. V takem primeru vzamemo zdravilo s seboj.
Pokrovček na steklenički zdravila po vsaki uporabi tesno zapremo. Kadar je to mogoče, v lekarni izberemo zdravilo, ki je shranjeno v varni embalaži s posebnim dvofaznim zapiranjem. Tovrstno embalažo odrasli odpremo tako, da zamašek hkrati potisnemo navzdol in ga zavrtimo, česar majhni otroci ne zmorejo. Vendar je varna embalaža lahko le dodatni ukrep za omejitev dostopa otrok do zdravila, ne more pa nadomestiti varnega shranjevanja v zaklenjeni omarici. Tovrstno embalažo namreč lahko odpre 10–15 % majhnih otrok, če so vztrajni in imajo dovolj časa.
Stare starše poučimo, da morajo biti pri njih doma vsa zdravila varno pospravljena v omarici na ključ, kadar so pri njih otroci. V omarico naj pospravijo tudi svoj tedenski dozator za tablete.
Vsako zdravilo je lahko nevarno, zato z vsemi ravnamo enako previdno. Skrbijo nas močna protibolečinska zdravila, vendar lahko nekatera druga zdravila, npr. za visok krvni tlak ali sladkorno bolezen, ogrozijo življenje malčka, če pogoltne le eno tableto.
Ko jemljemo zdravilo, to storimo nad umivalnikom v kopalnici ali izven skupnih prostorov našega doma za primer, če bi zdravilo po nerodnosti razlili ali raztresli. Če se nam to zgodi, tla takoj počistimo, najbolje pomijemo ali posesamo, in se prepričamo, da nismo česa spregledali.
Koristno je, da sproti spremljamo, koliko tablet je v steklenički. Tako bomo v primeru, da se nam raztresejo, vedeli, ali kaj manjka.
Prijatelji ali sorodniki, ki pridejo k nam na obisk, verjetno ne pomislijo, da bi bila zdravila, ki jih imajo s seboj, lahko nevarna za zastrupitev otrok. Ponudimo se, da njihovo ročno torbico, torbo ali plašč pospravimo izven dosega otrok.
Da bi preprečili nenamerne zastrupitve z zdravili, vsa zdravila hranimo v originalni embalaži. Natančno preberemo navodila proizvajalca o pravilni uporabi zdravila, morebitnih stranskih učinkih in medsebojnem delovanju z drugimi zdravili.
Otroku dajemo zdravilo v dozi, kot jo je predpisal zdravnik. Pri zdravilih, ki jih lahko sami kupimo v lekarni, pa upoštevamo priložena navodila za uporabo. Preberemo jih vsakokrat, tudi ob uporabi zdravil, ki jih že poznamo, npr. ob dajanju paracetamola, ki je priljubljeno zdravilo proti vročini in bolečinam. Dajanje po pomoti napačnega odmerka zdravila je namreč pogosta napaka, ki vodi do obiska na urgenci.
Pri doziranju zdravila vedno uporabljamo dozirno žličko ali brizgo, ki je priložena zdravilu. Nikakor ne uporabljamo namiznih žlic ali kuhinjskih dozirnikov, ker ne zagotavljajo natančnega doziranja.
Otroku ne dajemo zdravil, ki so bila predpisana za nekoga drugega, bodisi otroka ali odraslega. Bodimo še posebej pozorni, če moramo dati otroku zdravilo sredi noči. Ko smo zaspani, bi se nam zlahka zgodilo, da bi v omarici pomotoma segli po napačni steklenički.
Kadar otroku dajejo zdravilo stari starši ali varuška, jim napišemo jasna navodila za dajanje zdravila (katero zdravilo, koliko in kdaj ga dajo otroku).
Nekatera zdravila, ki so na voljo brez recepta, so namenjena le za odrasle in jih nikoli ne smemo dati otrokom. O varnejših možnostih za otroke se posvetujemo s pediatrom ali farmacevtom.
Ko z otrokom govorimo o zdravilih, jih nikoli ne primerjamo s sladkarijami, čeprav otroka na takšen način hitreje prepričamo, da zaužije predpisano zdravilo. Še posebej bodimo pazljivi pri žvečljivih vitaminskih tabletah in zdravilih v obliki sirupa, ker bi lahko otroke zamikalo, da bi jih sami vzeli in zaužili.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.