Prepovedane droge

Predoziranje z drogami

Večina predoziranj se zgodi doma in ob prisotnosti druge osebe. Večina oseb, ki injicira droge, pa je že bila priča predoziranju ali so same doživele predoziranje. Zato so osebe, ki uporabljajo droge, njihovi prijatelji in družina, potencialni prvi odzivniki v nujnih primerih predoziranja. V pomoč so jim lahko priporočila Predoziranje z opioidnimi drogami in nalokson za domačo uporabo.

Več informacij:

• Predoziranje s prepovedanimi drogami | Nijz
• Publikacija: Fentanil – smernice za ravnanje s fentanilom, njegovimi analogi in derivati
• Publikacija: Predoziranje s prepovedanimi drogami
• Publikacija: Osnovni prikaz ukrepanja pri predoziranju z opioidi
• Javnozdravstveni ukrep “nalokson za domov”
• Mednarodni dan ozaveščanja o predoziranju | Nijz

Viri pomoči

V Sloveniji se je na področju obravnave uporabnikov drog skozi leta razvila mreža virov pomoči, ki so dostopni v okviru zdravstvenega sistema , ter preko programov zmanjševanja škode na področju drog in brezdomstva. V seznamu izvajalcev so zbrane informacije o zdravstvenih ter socialnih storitvah za osebe, ki imajo težave zaradi uporabe prepovedanih drog.

Večina predoziranj se zgodi doma in ob prisotnosti druge osebe. Večina oseb, ki injicira droge, pa je že bila priča predoziranju ali so same doživele predoziranje. Zato so osebe, ki uporabljajo droge, njihovi prijatelji in družina, potencialni prvi odzivniki v nujnih primerih predoziranja. V pomoč so jim lahko priporočila Predoziranje z opioidnimi drogami in nalokson za domačo uporabo.

Več informacij:

• Predoziranje s prepovedanimi drogami | Nijz
• Publikacija: Fentanil – smernice za ravnanje s fentanilom, njegovimi analogi in derivati
• Publikacija: Predoziranje s prepovedanimi drogami
• Publikacija: Osnovni prikaz ukrepanja pri predoziranju z opioidi
• Javnozdravstveni ukrep “nalokson za domov”
• Mednarodni dan ozaveščanja o predoziranju

Sistem zgodnjega opozarjanja (EWS NPS)

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi (EWS NPS)

V zadnjih dveh desetletjih je na svetovni ravni opaziti rast trga drog ter povečanje njegove kompleksnosti. Ponudba se je znatno razširila – poleg klasičnih prepovedanih drog, kot so konoplja, kokain in heroin, so se pojavile številne sintetične droge, nove psihoaktivne snovi (NPS) ter zdravila na recept, ki se pogosto zlorabljajo. Hitrost pojavljanja novih substanc, dostopnost določenih farmacevtskih izdelkov – na primer opioidnih zdravil – na črnem trgu ter razlike v zakonodaji med državami, ki ureja področje psihoaktivnih snovi, pogosto ustvarjajo nejasno mejo med legalnim in nelegalnim trgom. Na črnem trgu so na voljo vse bolj potentne droge, njihove cene se na splošno znižujejo, hkrati pa narašča število različnih substanc in možnih kombinacij uporabe, kar predstavlja dodatna tveganja za zdravje uporabnikov.

Na potrebe po hitrem odzivanju na nove grožnje v povezavi s psihoaktivnimi snovmi odgovarja Sistem  Evropske unije za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi (EWS NPS), saj predstavlja integriran odgovor na javnozdravstvene grožnje,  povezane novimi psihoaktivnimi snovmi in je pomemben element evropske politike na področju drog. Sistem deluje od leta 1997 in ga upravlja Agencija EU za droge (EUDA) v tesnem sodelovanju z Europolom. V njegovo strukturo je vključenih 29 nacionalnih sistemov za zgodnje opozarjanje po vsej Evropi, Evropska agencija za zdravila (EMA) in Evropska komisija.

Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi smo ga v Sloveniji začeli vzpostavljati že leta 2002, leta 2016 je bil zaključen razvoj celovitega sistema, ki ga sestavljata nacionalna in regijska mreža. Slovenski model je zasnovan širše od evropskega modela, kar mu daje dodano vrednost. Poleg informacij o pojavu novih psihoaktivnih snovi izmenjuje tudi informacije o pojavu drog z visoko koncentracijo psihoaktivnih snovi ter drog z nevarnimi primesi. Deluje na več ravneh in povezuje vse ključne deležnike s področja prepovedanih drog na nacionalni in lokalni ravni ter nevladne organizacije, ki imajo neposredni stik z uporabniki drog in so pogosto prve, ki zaznajo pojav novih psihoaktivnih snovi ali drugih pomembnih sprememb na trgu drog, kar prispeva k učinkovitosti in hitremu delovanju sistema.

Sistem povezuje ključne državne institucije in nevladne organizacije, ki lahko bistveno prispevajo k hitremu zaznavanju in spremljanju novih psihoaktivnih snovi (NPS) in drugih nevarnih psihoaktivnih substanc (PAS), prepoznavanju trendov uporabe ter k obveščanju strokovne in splošne javnosti o njihovem pojavu. Poleg tega omogoča podajanje predlogov za uvrstitev novih snovi na listo prepovedanih drog ter drugih ustreznih ukrepov.

V okviru sistema je bilo vzpostavljeno tudi anonimno testiranje vzorcev psihoaktivnih snovi, ki jih prinesejo uporabniki. Vse toprispeva k zmanjševanju tveganja za zdravje uporabnikov drog, hkrati pa zakonodajnim in represivnim organom omogoča hitrejše in bolj usmerjeno ukrepanje.

Slovenski sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS je vključen tudi v Evropsko mrežo za zgodnje opozarjanje, v okviru katere se med državami članicami Evropske unije in Agencijo EU za droge  (EUDA) ter Evropskim policijskim uradom (Europol) hitro izmenjujejo informacije o proizvodnji, prometu, uporabi in o tveganjih ob uporabi NPS.

Na nacionalni ravni deluje Medresorska delovna skupina za delovanje Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, ki jo koordinira Ministrstvo za zdravje. Skupina spremlja pojav NPS in drugih drog ter se osredotoča na odzivanje na epidemiološke podatke in ugotovitve raziskovalnih, zdravstvenih ter drugih institucij. Pripravlja predloge ukrepov za Ministrstvo za zdravje in Komisijo za droge ter predlaga uvrstitev novih NPS v Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Ena ključnih nalog skupine je tudi redno obveščanje strokovne in splošne javnosti o novih tveganjih in pojavih na tem področju.

Za delovanje slovenskega Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi  je ključnega pomena tudi Nacionalna kontaktna točka za prepovedane droge pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki deluje kot vmesni člen v mednarodnem sodelovanju z EUDA. Nacionalna kontaktna točka v okviru svojih nalog tudi vodi regionalno mrežo EWS, ki ima svoje predstavnike v vseh 9-ih območnih enotah NIJZ. Vloga regijske mreže je povezovanje in izmenjava informacij v in iz lokalnega okolja, pri čemer sodelujejo s programi pomoči in drugimi relevantnimi deležniki na področju psihoaktivnih snovi.

Pomembno vlogo pri hitrem širjenju opozoril imajo mreže, ki so v sistem vključene posredno:

• mreža testirnih točk za anonimno zbiranje vzorcev psihoaktivnih snovi,
• mreža programov zmanjševanja škode,
• mreža Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog in Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.

Člani omenjenih mrež so vključeni v sistem obveščanja in redno prejemajo pomembne informacije, ki jih posredujejo uporabnikom. Prek svojih predstavnikov v medresorski skupini prav tako prispevajo poročila s terena ter sodelujejo pri oblikovanju ustreznih odzivov na aktualne spremembe.

Ob pojavu in zaznavi novih psihoaktivnih snovi, drog z visoko koncentracijo psihoaktivnih snovi in drog s posebej nevarnimi primesmi se v okviru Sistema oceni tveganje in izda Nujno obvestilo,

V primeru predoziranja več v poglavju: Osnovni prikaz ukrepanja pri predoziranju z opioidi

Področja dela

Redno spremljamo stanje na področju tveganih vedenj, povezanih z uporabo prepovedanih drog, identificiramo ključne probleme, osveščamo, obveščamo in izobražujemo različne javnosti ter predlagamo potrebne ukrepe in jih strokovno zagovarjamo.

Pri našem delu se posebej osredotočamo na naslednja področja:

• Indikatorji
• Nove psihoaktivne snovi
• Preventiva in Portal dobrih praks
• Zmanjševanje škode, socialna rehabilitacija in reintegracija
• Zapori
• Spremljanje nalezljivih bolezni

Več podrobnosti o posameznem področju je na voljo na naslednji povezavi.