Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje prijavljenih virusnih črevesnih bolezni

Nalezljive bolezni

Podatki do vključno 46. tedna 2024 (1. 1. 2024–17.11. 2024)

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 20.11.2024
Objavljeno: 20.11.2024

Slika 1: Število prijavljenih primerov norovirusnih in rotavirusnih okužb po tednih, Slovenija, 1.1.2022–17.11.2024

 

Noroviroza

V letu 2024 smo do vključno 46. tedna prejeli 1.890 prijav norovirusnih okužb, zbolelo je 1.259 žensk in 631 moških. Najvišja stopnja obolevnosti zaradi norovirusnih okužb je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (213,1/100.000 prebivalcev) ter pri starejših nad 75 let. Zabeležili smo 30 norovirusnih izbruhov. Stopnja obolevnosti po zdravstvenih regijah je prikazana na Sliki 2.

 

Tabela 1: Število prijavljenih primerov norovirusnih okužb/100.000 prebivalcev po starosti, Slovenija, 1.1.2024–17.11.2024

 

Starost<11-45-1415-2425-3435-4445-5455-6465-7475+Skupaj
Št. primerov/ 100.000247,9203,780,650,138,621,732,431,669,6437,889,1

 

Slika 2: Število prijavljenih primerov norovirusnih okužb/100.000 prebivalcev po zdravstvenih regijah, Slovenija, 2023, 2024 ter 10-letno povprečje (2014–2023)

ROTAVIROZA

V letu 2024 smo do vključno 46. tedna prejeli 1.135 prijav rotavirusnih okužb, zbolelo je 600 žensk in 535 moških. Najvišja stopnja obolevnosti zaradi rotavirusnih okužb je bila v pomurski statistični regiji (199,2/100.000 prebivalcev) ter pri otrocih do prvega leta starosti. Zabeležili smo devet rotavirusnih izbruhov ter en izbruh z rotavirusom in norovirusom hkrati. Stopnja obolevnosti po zdravstvenih regijah je prikazana na Sliki 3.

 

Tabela 1: Število prijavljenih primerov rotavirusnih okužb/100.000 prebivalcev po starosti, Slovenija, 1.1.2024–17.11.2024

 

Starost<11-45-1415-2425-3435-4445-5455-6465-7475+Skupaj
Št. primerov/ 100.000749,6641,068,89,88,17,97,512,816,795,453,5

 

Slika 3: Število prijavljenih primerov rotavirusnih okužb/100.000 prebivalcev po zdravstvenih regijah, Slovenija, 2023, 2024 ter 10-letno povprečje (2014–2023)

 

 

Drugi virusni enteritisi

Črevesna adenoviroza (le 40 in 41):

  • so skupina približno 50 virusov, ki jih označujemo s številkami;
  • največkrat povzročajo akutno okužbo dihal, adenovirus 40 in 41 pa sta povzročitelja akutnega gastroenteritisa;
  • Zbolevajo predvsem otroci. Inkubacijska doba je od 3-10 dni. Po preteku inkubacije prične otrok bruhati, boli ga trebuh, ima povišano telesno temperaturo in drisko. Težave izzvenijo postopno, lahko traja 10 dni preden se okužba povsem pozdravi.;
  • Bolnik izloča največ adenovirusov 40 ali 41, dokler ima izražene bolezenske težave;
  • Cepiva proti adenovirosnim okužbam ni.

Sapoviroza:

  • Sapovirusi povzročajo akutno obliko gastroenteritisa.
  • Izvor okužbe je človek, ki v času bolezni izloča virus z blatom. Z blatom bolnika se virus izloča še nekaj dni po prenehanju klinične slike, v iztrebkih ljudi so dokazali RNA še tri tedne po prenehanju kliničnih znakov.
  • Prenos okužbe je fekalno-oralen, okužijo  se tako otroci kot odrasli.
  • Sapoviroze se pojavljajo enakomerno prek celega leta.
  • Najpogosteje se okužbe pojavljajo kot izbruhi pri otrocih v vrtcih in osnovnih šolah. Izbruhi se širijo tudi v bolnicah in drugih ustanovah. Inkubacijska doba pri kalicivirusih, med katere spada tudi sapovirus, je od 12 do 48 ur. Akutna bolezen traja 4–78 ur.
  • Za obolenje je značilno bruhanje in povišana telesna temperatura, ki se pojavita nekaj ur pred nastopom driske. Predhodno zdravi ljudje si opomorejo v enem do treh dneh, pri starostnikih se driska lahko podaljša za nekaj dni.
  • Pri sapovirusnem gastroenteritisu so simptomi večinoma milejši kot pri norovirusnem, bolnišnično zdravljenje večinoma ni potrebno.

Astroviroza:

  • Astroviruse so odkrili leta 1975.
  • Ime so dobili zaradi svoje značilne oblike, ki jo vidimo pod elektronskim mikroskopom (pet do šestkrake zvezde v centru okroglega virusa).
  • Virus uniči temperatura 60°C v 10-ih minutah, občutljiv je tudi na 70-90% etanol.

Preprečevanje širjenja virusnih črevesnih nalezljivih bolezni:

  • Pravilna higiena rok (pravilno umivanje z milom in tekočo vodo, posebno po opravljanju potrebe, menjavi plenic, pred jedjo ter pred in med pripravo hrane).
  • Pri pripravi in shranjevanju živil pazimo, da ne pride do navzkrižnega onesnaženja živil z mikroorganizmi. Živila z ostanki zemlje (krompir, korenje…) shranjujemo ločeno od ostalih živil. Kuhinjske deske, nože, ostale pripomočke uporabljamo ločeno za surova in že kuhana, gotova živila.
  • Toplotna obdelava živil naj bo pravilna in zadostna, Sveže sadje in zelenjavo pred uporabo temeljito očistimo in operemo.
  • Večino zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, uničimo s temperaturo nad 70°C.
  • Za pitje in pripravo živil uporabljamo le varno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodnih sistemov.
  • rednim čiščenjem in vzdrževanjem sanitarnih in drugih potencialno onesnaženih prostorov in/ali površin
  • Mokro čiščenje in dezinfekcija onesnaženih površin in prostorov ter pogostejše prezračevanje prostorov (večkrat na dan)
  • Uporabljene plenice in ostale krpe, umazane z izločki, je potrebno odstranjevati z odlaganjem v plastične vrečke, ki jih je potrebno dobro zatesniti.
  • Otroci, ki imajo drisko in / ali bruhanje ne smejo obiskovati vrtca ali šole – v ustanovo se smejo vrniti po preteku 48 ur od zadnjega bruhanja  in / ali driske.
  • CEPLJENJE! Na voljo je živo, oslabljeno cepivo za dojenčke. Več o cepljenju in cepivu  je na naslednji povezavi.

Podrobne informacije so na voljo na naslednjih spletnih povezavah :


To spletno mesto je izključna last NIJZ, zato je prepovedana kakršnakoli zloraba podatkov, slik, besedil in drugih podatkov, ki so del tega spletnega mesta. Prepovedano je kakršnokoli kopiranje, distribucija ali druga uporaba vseh zgoraj navedenih podatkov brez predhodne vednosti in dovoljenja NIJZ.
Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Spanje

Prekomerna dnevna zaspanost

Podrobno
Duševno zdravje

Ne molk, ampak ukrepanje

Podrobno