Publikacije

Kako skrbimo za zdravje?

Rezultati in analize preteklih raziskav Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije so objavljene v znanstvenih člankih in monografijah, ki vsebujejo komple-ksnejše analize in so večinoma dosegljive kot prosto dostopne spletne publikacije. Tokratna objava ključnih rezultatov raziskave iz leta 2016 pa je drugačna. Odločili smo se, da izpostavimo zgolj ključne številke o razširjenosti vedenj, ki vplivajo na zdravje, in njihove najosnovnejše značilnosti.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji

Izšla je znanstvena monografija Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji (v e-obliki), ki prinaša celovit pregled in analizo stanja na področju pozitivnega in negativnega duševnega zdravja od 0 do 19 let, ter izpostavljal ključne duševne motnje in predloge ukrepov.
Kot omenja eden od recenzentov, gre za prvo tovrstno publikacijo pri nas, ki »zapolnjuje statistično praznino, s katero smo se v Sloveniji že nekaj časa soočali.«

Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji

V mladostništvu se lahko razvijejo vedenja, ki bodo vplivala na posameznikovo zdravje, zadovoljstvo in uspešnost v odrasli dobi, med njimi tudi uporaba psihoaktivnih snovi, ki se praviloma začne prav v obdobju mladostništva. Podatki kažejo, da je uporaba tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki razširjena, znaten delež mladostnikov pa uporablja več kot eno psihoaktivno snov.

Razumeti motnje hranjenja

Motnje hranjenja so duševne motnje. Čeprav se pri osebah z motnjami hranjenja na videz vse vrti okoli hrane in se zdi problem enostavno rešljiv že samo z vzpostavitvijo normalnega hranjenja, pa je problem kompleksnejši in težji. Telesna teža je le zunanji znak duševnega dogajanja, hrana pa le sredstvo za lajšanje duševnih bolečin in stisk. Z njeno pomočjo osebe z motnjami hranjenja nadomestijo občutke in čustva, ki jih ne marajo. V ozadju pa se skrivajo težke duševne stiske in nesprejemanje samega sebe ter slaba samopodoba.

Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otrocih - smernice za starše otrok med 6. in 11. letom starosti

Na razvoj depresije in anksioznih motenj vplivajo številni dejavniki, vključno z dejavniki, na katere imate starši vpliv. To pomeni, da z nekaterimi ukrepi ali dejanji lahko pripomorete k znižanju tveganja za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otroku.

Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj - smernice za starše najstnikov

Na razvoj depresije in anksiozne motnje vpliva velik nabor dejavnikov, pri nekaterih imate starši nekaj vpliva, vendar ne pri vseh. To pomeni, da obstajajo načini s katerimi lahko pomagate svojemu najstniku, da bi zmanjšali verjetnost razvoja depresije in anksioznih motenj oz. vplivate na njihovo vztrajanje.

Spoprijemanje s stresom - priročnik za vodje

V razvitem svetu se soočamo z epidemijo s stresom povezanih zdravstvenih težav. Stres prehitro označimo za negativnega in pri tem pozabimo na njegovo kompleksno naravo. O delovanju človekovih možganov in telesa še vedno vemo tako malo, da nas običajni odzivi plašijo. Danes znanje o duševnosti, delovanju možganov in povezavi s telesnimi funkcijami imenujemo ‘‘pismenost glede duševnega zdravja’‘.

Zima v srcu (posodobljena izdaja)

V letu 2009 je izšel priročnik o depresiji in tesnobi, ki jo po rojstvu otroka doživjajo nekatere mame z naslovom Zima v srcu avtorice dr. Zalke Drglin, ki se raziskovalno posveča obporodnemu obdobju, hkrati pa se tudi v praksi srečuje z materami v duševnih stiskah. V priročniku najdete informacije, kako prepoznati poporodno depresijo, kako si pomagati in kaj lahko storite, da bi jo omilili ali preprečili.

Evalvacija programa promocije duševnega zdravja v šolskem okolju

Namen  te  publikacije  je  ovrednotiti oz. evalvirati promocijski in  preventivni program Ko učenca strese stres ter podati zaključke o njegovi učinkovitosti  in priporočila za naprej. V ta namen se  je izvedlo več vrst evalvacij,  tj.  procesna evalvacija ter  evalvacija vpliva in kratkoročnih  učinkov.  Zaradi sočasne vpeljave vsebin še dveh programov duševnega zdravja v šolsko okolje (tj.