31. maj – Svetovni dan brez tobaka: Tobak ogroža tudi okolje

Slovenija na poti k družbi brez tobaka

V Sloveniji že več kot 25 let z različnimi ukrepi in aktivnostmi omejujemo uporabo tobačnih izdelkov med prebivalci. Prizadevanja države, stroke in civilne družbe na tem področju so nas v zadnjih letih postavila ob bok najnaprednejšim državam v svetu in prispevala k temu, da se zmanjšuje razširjenost uporabe tobačnih izdelkov tako med odraslimi, kot med mladostniki. 

Kljub dobrim rezultatom nismo odnehali. »Z veseljem sporočam, da je bila pred dnevi na Vladi RS sprejeta Strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka- Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, in sicer da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka. To pomeni, da delež prebivalcev, ki bo uporabljal tobačne in druge povezane izdelke ne bo presegal 5 %.«, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar.

»Strategija vključuje aktivnosti za učinkovito izvajanje sprejete zakonodaje in predloge za uvajanje naprednih zakonodajnih ukrepov. Načrtovane so tudi različne aktivnosti za preprečevanje začetka uporabe in opuščanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter dodatna izobraževanja zdravstvenih delavcev in šolskih delavcev na tem področju. Razvoj programov za posebej ranljive skupine in skupnostni pristop za zagotavljanje okolja bo prispeval k manjši uporabi omenjenih izdelkov, nenazadnje tudi z vidika zmanjšanja onesnaženosti z odpadki. Zaradi porasta uporabe novo porajajočih se nikotinskih izdelkov, ki ne vsebujejo tobaka, strategija vključuje tudi ukrepe za omejevanje uporabe teh novih izdelkov«, je še dodal  minister Janez Poklukar.

Ključno bo tudi zagotavljanje zadostnih sredstev za programe promocije zdravja, preventive in zdravljenja.

Ministrstvo za zdravje si prizadeva, da se bo s krepitvijo mednarodnega sodelovanja, povezujočim pristopom z ostalimi pristojnimi resorji, stroko, nevladnimi organizacijami in civilno družbo na nacionalni ravni ter hkratnim zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev, krepitvijo kadrovskih kapacitet in z zaščito javnozdravstvenih politik pred komercialnimi in drugimi interesi industrije država približala dolgoročni viziji – to je Sloveniji brez tobaka.

Tobak ogroža tudi okolje

»Tema letošnje kampanje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ob Svetovnem dnevu brez tobaka je grožnja, ki jo tobak predstavlja za naše okolje. Cilj je ozaveščanje javnosti o vplivu celotnega tobačnega cikla na okolje, od pridelave, proizvodnje in distribucije, do strupenih odpadkov, ki nastajajo pri njegovi proizvodnji. Poleg tega želimo tudi razkriti prizadevanja tobačne industrije, ki želi oprati svoj ugled in povečati privlačnost svojih izdelkov tako, da jih trži kot okolju prijazne«, izpostavlja dr. Aiga Rurane, predstavnica SZO in vodja urada v Sloveniji. Prof. dr. John E. Schneider z Univerze Kalifornija, Berkeley, analitik na področju zdravstvenih storitev, politik in zdravstvene ekonomike, in začasni svetovalec SZO, pa dodaja, »Večina meni, da sta tobak in kajenje predvsem javnozdravstveni temi. Vendar vsaka faza življenjskega cikla tobačnih izdelkov vpliva na več različnih dejavnikov, ki prispevajo k dolgotrajnim in obstojnim škodljivim učinkom na okolje. Življenjski cikel tobačnih izdelkov je sestavljen iz petih faz: gojenja, pridelave, proizvodnje, porabe in odstranjevanja, kar žal – za večino odpadkov tobačnih izdelkov – pomeni tudi njihovo končno počivališče v okolju. V tem življenjskem ciklu se vsako leto porabi več kot 20 milijard ton vode, izseka več kot 200.000 hektarjev gozdov in ob tem oboli več kot 25 % delavcev. Tobak v svojem življenjskem ciklusu prispeva približno tretjino vseh odpadkov na svetu. Ta obsežen vpliv na okolje je le še dodatek dobro znanim zdravstvenim tveganjem, ki jih tobak povzroča. Uporaba tobaka je vzrok zvišanju tveganja za bolezni srca in ožilja, raka in bolezni dihal, stroški zaradi smrti in dodatni stroški zdravstvenega varstva pa znašajo več kot 1,5 bilijona evrov letno«.

Odpadki tobačnih izdelkov predstavljajo obsežen problem tudi v Sloveniji. »Okoljevarstvene organizacije se s cigaretnimi ogorki srečujemo na vsaki čistilni akciji, kjer so najpogostejši odpadek in hkrati tudi najbolj razširjena oblika onesnaževanja s plastiko. Smetenje in tobak pa imata še nekaj skupnega – oboje bi moralo postati družbeno nesprejemljivo«, je izpostavila Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja.

Nevladne organizacije opozarjajo na potrebo po ukrepanju. »Ustavimo prizadevanja tobačne industrije, da predstavlja in trži svoje izdelke kot okolju prijazne. Ustavimo okoljsko škodljive prakse in ne dovolimo, da se podjetja skrivajo pod “masko” družbene odgovornosti. Dosledno spoštujmo zakonodajo s poudarkom na prenehanju kajenja ter doseganju gospodarskih, okoljskih in zdravstvenih ciljev trajnostnega razvoja. Tobačna industrija mora prevzeti odgovornost za okoljske in gospodarske stroške odpadkov tobačnih izdelkov. Vsaka pokajena cigareta škodi našemu planetu«, je povedala Neža Polh, generalna sekretarka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Mia Zupančič, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija pa poudarila »Letošnja vodilna tema Svetovnega dne brez tobaka poudarja več desetletij podcenjeno težavo odpadkov, ki nastanejo zaradi porabe tobaka. V Mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija zavzemamo stališče, ki ga zagovarja tudi globalna okoljevarstvena skupnost, in sicer “onesnaževalec plača”. Tobačna industrija naj državam plača za vse odpadke, ki jih je ustvarila od začetka svojega obstoja na njihovem ozemlju in s tem pošteno pokrije dolg, ki je nastajal skozi desetletja brezglavega stremenja k dobičku za vsako ceno – predvsem na račun zdravja in okolja«.

Prav v tem času je v javni razpravi predlog Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki vključuje tudi ravnanje z odpadki tobačnih izdelkov in odgovornost industrije. Predlog predpisa je dostopen na naslednji povezavi, javna razprav je odprta do 20. junija 2022.

Zniževanje odstotka kadilcev tobaka med odraslimi in mladostniki

Med letoma 2016 in 2020 se je odstotek kadilcev v odrasli populaciji znižal, potem ko smo približno dve desetletji prej beležili bolj ali manj konstanten odstotek kadilcev, približno četrtino. V letu 2021 je kadil vsak peti odrasli prebivalec Slovenije. Tudi med mladostniki že dlje časa beležimo zmanjševanje razširjenosti kajenja. Podatki raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvajamo od leta 2002, zadnji podatki pa so na voljo za leto 2018, kažejo, da se je razširjenost kajenja tobaka med mladostniki znatno znižala med letoma 2002 in 2018. Raziskava, ki smo jo na NIJZ izvedli na priložnostnem vzorcu dijakov 2. letnikov srednjih šol v Sloveniji v letih 2017, 2018 in 2021 kaže, da se razširjenost kajenja cigaret med mladostniki zmanjšuje tudi po letu 2018. »Med dijaki 2. letnikov srednjih šol, starih povprečno približno 16 let, jih je v letu 2018 kadarkoli kadilo cigarete približno polovica, v letu 2021 44 %, v zadnjih 30 dneh pa je cigarete v letu 2018 kadilo 27 % vseh, v letu 2021 pa 23 %. Ugodne spremembe pripisujemo učinkom ukrepov Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je bil sprejet leta 2017«, je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Med uporabniki novejših tobačnih in sorodnih izdelkov praviloma višji odstotek mladostnikov kot odraslih

Na tržišče pa prihajajo novi izdelki – elektronske cigarete, tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, nikotinske vrečke, popularni postajajo brezdimni tobačni izdelki (snus, fuge). Ti izdelki so zasnovani tako, da še posebej privlačijo mlade, predvsem zaradi privlačnih arom, novih tehnologij, večje družbene sprejemljivosti, intenzivne promocije v različnih medijih in na družbenih omrežjih, zmotnih prepričanj o varnosti uporabe idr. »V naših raziskavah ugotavljamo, da so odstotki uporabnikov med mladostniki in mladimi praviloma višji kot med odraslimi. V letu 2020 je elektronske cigarete uporabljalo 2,2 %, brezdimne tobačne izdelke pa 1,9 % prebivalcev (25 do 74 let), tobačne izdelke, v katerih se tobak segreva, pa v letu 2019, 1,1 % prebivalcev (15 let in več). V letu 2021 med dijaki 2. letnikov srednjih šol beležimo 11 % uporabnikov elektronskih cigaret, 8 % uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov, 6 % uporabnikov tobačnih izdelkov, v katerih se tobak segreva in 5 % uporabnikov nikotinskih vrečk. Odstotki so znatni in podatki so zaskrbljujoči. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana zaradi razvoja zasvojenosti z nikotinom, škodljivih učinkov na možgane v času intenzivnega razvoja v tem starostnem obdobju pa tudi ker uporaba teh izdelkov zviša tveganje za začetek kajenja cigaret«, je poudarila Helena Koprivnikar z NIJZ.

Številne koristi za zdravje ob opustitvi kajenja v vsakem starostnem obdobju

Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, raka pljuč in številnih drugih rakov in bolezni, med njimi tudi sladkorne bolezni. »Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Prej ko posameznik preneha s kajenjem in uporabo drugih tobačnih izdelkov, večje so koristi za njegovo zdravje. Največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Vsi zdravstveni delavci imajo pomembno vlogo v motivaciji bolnikov, da opustijo kajenje«, pravi doc. dr. Mihaela Zidarn z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. »Za uspešno odvajanje od kajenja je ključna kombinacija vedenjske terapije, farmakološkega zdravljenja in terapevtskega pristopa. Na uspeh vplivajo tudi: motivacija, stopnja nikotinske odvisnosti, starost in drugi osebni dejavniki bolnika. Zdravniki in drugi zdravstveni delavci se morajo za izvajanje teh aktivnosti usposabljati, da pridobijo znanja in spretnosti za izvajanje teh intervencij«, je dodala doc. dr. Saša Kadivec, prav tako z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

V Sloveniji so na voljo različne vrste pomoči pri opuščanju kajenja, mnoge brezplačne

Dr. Tomaž Čakš z NIJZ poudarja, »Vsak kadilec je osebnost zase in vsak ima neko “svojo obliko” kajenja in zasvojenosti. Temu je potrebno prilagoditi tudi zdravljenje in nasvete. Vsekakor ne obstaja “čarobna palčka”, s katero bi lahko pomagali, niti ne obstaja “splošni” recept. Pomembno je, da se vsak kadilec/ka odloči. In ko se odloči, ji/mu je potrebno pomagati, da vztraja in premaga abstinenčne težave, ki pri večini nastopijo. Ob prenehanju kajenja je izjemno pomembna telesna aktivnost in sprememba načina življenja, vključno z načinom prehranjevanja«.

V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja. V okviru NIJZ je na voljo svetovalni telefon na brezplačni anonimni številki 080 2777, ki deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. V zdravstvenih domovih v okviru zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki se lahko izvaja kot skupinska delavnica ali individualno svetovanje. Vsak zainteresirani posameznik lahko v takšen program pristopi sam brez napotitve. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. Izbira farmakološkega zdravljenja je odvisna od bolnikovih želja, anamneze in kontraindikacij.

»Veseli smo, da so po prekinitvi dela teh programov zaradi pandemije covida-19 ti ponovno pričeli z delom in v večini centrov se programi že intenzivno izvajajo. Kontaktni podatki centrov so dostopni na spletni strani https://www.skupajzazdravje.si/zemljevid/, kjer lahko preverite trenutno izvajanje programov«, je še  povedal dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na forumu Med.Over.Net, informacije o opuščanju kajenja lahko najdete na spletni strani Skupaj za zdravje ter v publikacijah NIJZ Izzivi opuščanja kajenja in Ne bom več kadil, ne bom več kadila.

 »V lekarnah so na voljo tudi različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja (žvečilke, obliži in inhalatorji), ki lahko olajšajo odtegnitvene simptome. Zdravila na recept pa lahko predpiše osebni zdravnik.«, je zaključil dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tonske izjave:

• Tonska izjava Helene Koprivnikar, dr. med.
• Tonska izjava dr. Tomaža Čakša, dr. med.