Z znanjem do boljšega zdravja

Pravočasno se zaščitimo pred klopi, saj lahko prenašajo bolezni

28. 03. 2018
Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa. V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Povzročitelj bolezni se lahko prek larv, nimf in spolno zrelih klopov prenese na človeka ali žival. Vsak klop sicer ni okužen, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi.

Kje se klopi nahajajo?

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra.

Kako pride po vbodu klopa do okužbe?

Ko pride klop na človeka, poišče primerno nežno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj »rilec« globoko v kožo. Vbod ne povzroči bolečine, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Vbodi so zato pogosto neopaženi, predvsem pri otrocih. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa in (ali) povzročiteljem lymske borelioze (Borrelia burgdorferi), med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj - asimptomatsko. Osebe, ki so bile okužene z virusom klopnega meningoencefalitisa, so zaščitene pred boleznijo.

Kako preprečimo vbod?

Človek dobi klopa, ko oplazi npr. grmovje in ga klop zazna s svojimi čutili. Na sprehodih in izletih v naravo se zato pred klopi zaščitimo z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite (dolge hlače, dolgi rokavi, škornji, ruta). Oblačila naj bodo svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Namažemo se z repelentom, katerega vonj odganja klope. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo.

Kako odstranimo klopa iz kože?

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čimprej previdno odstranimo.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.


KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol). Pri večini bolnikov (nekaj dni do tri tedne) po prostem intervalu sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem in lahko celo z nezavestjo ali smrtjo. Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma ni opaznih sprememb na koži.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je lahko tudi smrtna bolezen (eden do dva odstotka odraslih bolnikov).

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu

Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu, kot npr. gozdni delavci, lovci itd., ga priporočamo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5-12 oz. 9-12 mesecev (glede na cepivo), nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Po 50. oziroma 60. letu starosti (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na 3 leta.


Razširjenost klopnega meningoencefalitisa – PRELIMINARNI PODATKI

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Stopnja obolevnosti je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. Slovenijo uvrščamo med države z najvišjo obolevnostjo s KME. V Sloveniji je endemsko območje KME omejeno na določena geografska območja in se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo.

V letu 2017 je bilo prijavljenih 104 primerov KME (5/100.000 prebivalcev), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 250 prijav letno). Smrti zaradi KME v letu 2017 nismo zabeležili. (Tabela 1).

Tabela 1 Prijavljeni primeri, prijavne incidenčne stopnje in umrli zaradi klopnega meningoencefalitisa (KME), Slovenija, 2012 – 2017

LETO

2012

2013

2014

2015

2016

2017

Število prijavljenih primerov KME

164

309

101

62

83

104

Št. prijavljenih primerov / 100.000

8,0

15,0

4,9

3

4

5

Št. umrlih

0

2

0

0

2

0

 

Primere KME smo beležili v vseh regijah razen v novomeški. Najvišja incidenčna stopnja KME je bila na Koroškem (18,4/100.000), podobno kot v letu 2016. (Tabela 2).

Tabela 2 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija,  2016 – 2017
 

REGIJA

2016

2017

ŠT. PRIJAV

ŠT.PRIMEROV/100.000

ŠT. PRIJAV

ŠT.PRIMEROV/100.000

CELJE

6

2,0

11

3,6

NOVA GORICA

2

2,0

2

2,0

KOPER

4

2,7

4

2,7

KRANJ

10

4,9

21

10,3

LJUBLJANA

32

4,9

36

5,4

MARIBOR

13

4,0

12

3,7

MURSKA SOBOTA

3

2,6

5

4,3

NOVO MESTO

0

0,0

0

0,0

RAVNE

13

18,3

13

18,4

SLOVENIJA

83

4,0

104

5,0

 

Večina prijavljenih bolnikov s KME (83 %)  je bila hospitalizirana.

Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno nekaj več moških kot žensk. V letu 2017 je bilo med prijavljenimi primeri 64 (62 %) moških in 40 (38 %) žensk.

Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. V letu 2017 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 65 do 74 let (11,2/100.000), skoraj četrtina prijavljenih zbolelih (23) je bila iz te starostne skupine. Zbolel je en otrok mlajši od pet let in devet otrok v starosti od 5 do 14 let. Slika 66 prikazuje prijavne incidenčne stopnje KME po starosti in spolu.

 

Slika 1 Prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2017

KME se pojavlja sezonsko, običajno največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z aktivnostjo klopov. V letu 2017 je bilo največ prijav KME maja, julija in avgusta, z vrhom zbolevanja v juliju (Slika 2).

Slika 2 Prijavljeni primeri klopnega meningoencefalitisa (KME) po mesecih, Slovenija, 2015 – 2017

Število prijavljenih primerov KME iz leta v leto spreminja, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 do 373 prijavljenih primerov v letu 2006, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME v zadnjih letih, je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo nizek. Najmanj en odmerek je prejelo okrog 16 % prebivalcev (raziskava iz leta 2014), redno pa se cepi okrog 7,5 % prebivalcev (ocena za leto 2014 narejena na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja).


BORELIOZA

Lymska borelioza je bolezen, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa.  Lymska borelioza se pojavlja z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.

V Sloveniji je Lymska borelioza najpogostejša infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Letno beležimo od 3000 do 7000 zbolelih. Obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji.

Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.

Lymska borelioza - PRELIMINARNI PODATKI

V Sloveniji je Lymska borelioza (LB) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Obvezna prijava LB poteka od leta 1986. Od leta 1990 se prijavljajo posamezne klinične oblike LB ločeno.

V letu 2017 je bilo prijavljenih 4554 bolnikov z LB (56 % žensk in 44 % moških) največ bolnikov je imelo erythema migrans (EM) (99,8%) (Tabela 3). Največ bolnikov z EM (1014 bolnikov, 22 %, incidenčna stopnja: 344/100.000 prebivalcev) je bilo v starostni skupini 55-64 let in najmanj pri najmanjših otrocih do prvega leta starosti (15/100.000 prebivalcev).

Tabela 3  Prijavljeni primeri Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2012 – 2017

LETO

2012

2013

2014

2015

2016

2017

ERYTHEMA MIGRANS

4897

6914

3875

3729

4264

4543

MENINGITIS

10

11

10

6

2

3

POLINEVROPATIJA

22

8

4

2

1

5

ARTROPATIJA

2

5

1

5

7

3

SKUPAJ

4931

6938

3890

3742

4274

4554

Porazdelitev prijav po regijah je navedena v Tabela 4. Najvišji prijavni incidenci sta bili v goriški in murskosoboški regiji, najnižja v celjski regiji.

Slika 3 Deleži prijavljenih primerov Lymske borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2012 – 2017

Tabela 4 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja Lymske borelioze, po regijah Slovenija, 2016 – 2017

REGIJA

2016

2017

ŠT. PRIJAV

PRIMERI/100.000

ŠT. PRIJAV

PRIMERI/100.000

CELJE

472

156,2

470

155,5

NOVA GORICA

357

352,0

416

410,2

KOPER

347

233,0

308

206,8

KRANJ

598

293,6

576

282,8

LJUBLJANA

1127

171,0

1279

194,0

MARIBOR

512

159,3

629

195,6

MURSKA SOBOTA

355

306,5

400

345,4

NOVO MESTO

365

259,6

307

218,3

RAVNE

141

198,6

169

238,0

SLOVENIJA

4274

207,0

4554

220,6

 

Slika 4  Incidenčna stopnja prijavljenih primerov Lymske borelioze (LB) in klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2017

 

Slika 5 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2015 – 2017

 

Slika 6 Incidenčne stopnje erythema migrans po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2017

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je tako kot pri klopnem meningoencefalitisu v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov (Slika 5).