Prepovedane droge

Odziv na predlog Zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC

14. 03. 2018
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (KIDMŠ) na podlagi znanstvenih dognanj opozarjata na nevarnosti sprejetja Zakona o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC.

NIJZ in KIDMPŠ sta se jasno opredelila do problematike legalizacije konoplje in Odboru za zdravstvo konec februarja 2018 poslala dopis z izraženim stališčem o škodljivosti vpliva konoplje na zdravje.

Na podlagi številnih raziskav in znanstvenih dokazov lahko trdimo, da bi takšen zakon povzročil resno  dolgoročno škodo za javno zdravje v Sloveniji, za onesposabljanje delovne populacije in s tem gospodarske rasti, predvsem pa bi ogrozil zdravje najranljivejših – malčkov, otrok in mladostnikov. Prepričani smo, da se na tak način ne bo izboljšala varnost državljanov Republike Slovenije, kar predlagatelji zakona navajajo kot njegov glavni cilj.

Najučinkovitejši ukrep pri mladostnikih je prepoved in omejevanje uporabe

Predvsem nas skrbi zdravje otrok in mladostnikov. Raziskave kažejo, da mladostnike pred uporabo konoplje (uporabljamo izraz konoplja, ki je uporabljen tudi v sedanji zakonodaji in na listi prepovedanih drog)  varuje splet dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši: vrstniška skupina, ki ne uporablja konoplje, zaznana nedostopnost konoplje, neuporaba tobaka in alkohola. Dokazano je namreč, da imajo tisti mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili. Da prepovedi in omejevanje uporabe pri mladostnikih delujejo, kažejo tudi podatki, pridobljeni v raziskavi ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino), ki v štiriletnih intervalih poteka vse od leta 1995, nazadnje pa bila izvedena leta 2015 (več v prilogi). Tak ukrep je dokazano učinkovit, čeprav ga predlagatelji zakona med ukrepi za preprečevanje škodljivih posledic rabe izdelkov z višjo vsebnostjo ne omenjajo. Osveščanje in obveščanje javnosti, ki ga navajajo kot enega glavnih ukrepov, je dokazano bistveno manj učinkovito, še posebej pri otrocih in mladostnikih.

Utemeljena bojazen je, da se bo z legalizacijo in sprostitvijo pridelave doma močno povečal odstotek mladostnikov, ki bodo začeli uporabljati konopljo. Glede na določila predlaganega zakona bodo namreč otroci in mladostniki popolnoma nezaščiteni tudi v domačem okolju, kjer bodo lahko starši pridelovali konopljo za domačo uporabo. Otroci in mladostniki teh staršev bodo izpostavljeni pasivnemu kajenju konoplje, rastlina lahko ogroža malčke in otroke, ki spoznavajo svet skozi usta, še najbolj problematičen pa je zgled staršev. Poleg tega se bo pojavilo tudi tveganje za zastrupitev otrok z izdelki, kot so npr. piškoti z vsebnostjo konoplje.

Kajenje konoplje povečuje tudi kajenje tobaka

V Sloveniji se večina konoplje vnese v telo s kajenjem džointov (mešanica tobaka in konoplje) – torej je treba računati tudi na povečano obolevnost in umrljivost ne samo zaradi škodljivih učinkov konoplje ampak tudi zaradi kajenja tobaka ter sovplivov kopice škodljivih snovi, med katerimi so številne rakotvorne. Pozitivni učinki enega najsodobnejših zakonov o omejevanju uporabe tobaka, ki se kažejo v upadanju rabe tobaka tako med mladostniki kot tudi v drugih starostnih skupinah, bi bili tako kaj hitro izničeni.

Poleg ostalih znanstvenih neutemeljenih trditev v predlogu zakona ostaja odprta tudi problematika varnosti v prometu in v delovnem okolju.

Več podatkov najdete v poročilu Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2017 ter Nacionalnem poročilu o stanju na področju drog 2017 v angleškem jeziku.

Podrobnejšo utemeljitev odziva na Zakon o kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, najdete v dopisu, ki sta ga Odboru za zdravstvo posredovala Nacionalni inštitut za javno zdravje in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC LJ.