Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep. Njegov najpomembnejši cilj je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. S cepljenjem se zavarujemo pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je veliko takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno.
Pred nalezljivimi boleznimi pa cepiva ne ščitijo le posameznika, temveč tudi družbo. Z dovolj velikim deležem cepljenih v skupnosti lahko preprečimo prenos in širjenje nalezljive bolezni. Dovolj velik delež cepljenih ščiti tudi tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.
»Letos se Evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse; v našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem,« je v svoji poslanici poudarila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.
V Sloveniji imamo vzpostavljen dober in učinkovit nacionalni program cepljenja
Na Ministrstvu za zdravje RS je bila z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki javnega zdravja, primarni pediatri in šolski zdravniki, specialisti medicine dela in predstavniki ministrstva za zdravje ter zdravstvenega inšpektorata. Kot je povedala Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS: »je potrebno znova povrniti zaupanje v stroko, zdravnike in celoten zdravstveni sistem, ki je zagotovo eden boljših v Evropi. Rezultat bo viden le, če se bomo skupaj povezali stroka, politika in celotna družba in nam bo uspelo obrniti trend razmišljanja v smer, da je cepljenje danes privilegij.«
V Sloveniji je precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, relativno visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi. Kot je povedala dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ, »se zato pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot npr. ošpice, mumps pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili.«
Strinjajo se tudi pediatri, ki si ne želijo otrok, ki bi trpeli ali umrli zaradi ošpic, oslovskega kašlja, davice ali tetanusa. »Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne sme odreči ne država in ne starši. Kot pediater in starš se bom vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok in del le te so tudi cepljenja,« je povedal pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik in pozval: »Bodimo odgovorni in zaščitimo svoje otroke in sebe pred boleznimi, za katere obstajajo učinkovita in varna cepiva. Naš skupen cilj je zdrava in zadovoljna družba s pogledom v prihodnost in spominom za preteklost.«
Nalezljive bolezni ne poznajo meja, starosti, spola, rase …
Številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas ne srečujemo več, zato se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več, vendar nas izkušnje učijo drugače. »Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija.
Za izboljšanje precepljenosti pri priporočljivih cepljenjih
Poleg obveznih cepljenj imamo v Sloveniji cepljenja, ki so zgolj priporočljiva in niso obvezna. Eno izmed takih je tudi cepljenje proti gripi. Pri preprečevanju širjenja gripe igra ključno vlogo zaščita zdravstvenih delavcev, med drugim prav s cepljenjem. K ozaveščanju o prednostih cepljenja stremijo tudi študentje medicine, člani projektov, kot sta Imuno in Vakcinet. »Tudi študentje medicine nosimo odgovornost do svojega zdravja in zdravja bolnikov, s katerimi smo v stiku v okviru vaj ali dela v zdravstvenih ustanovah. S cepljenjem tako poskrbimo za lastno zaščito in hkrati preprečujemo prenos okužb med bolniki. Ponosni smo, da nam je z akcijo brezplačnega cepljenja proti gripi za študente medicine uspelo dvigniti precepljenost za 20 % v primerjavi z lanskim letom, kar kaže na porast ozaveščenosti študentov medicine o smiselnosti in pomembnosti cepljenja,« je povedala Ana Keršič, vodja projekta Vakcinet.
Pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam
V državah z visokimi in srednjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju, zato je še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam. »Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,« je povedal Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno, v okviru katerega se študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na svojem Facebook profilu trudijo na enostaven in razumljiv način širiti z dokazi podprte informacije o cepljenju.
