Projekti

Duševno zdravje

12. 08. 2014
Življenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti zaupanje vase.

Biti duševno zdrav ne pomeni le ne imeti takšne ali drugačne duševne motnje. Zelo poenostavljeno lahko duševno zdravje opišemo vsaj še s tremi merili. Prvo opredeljuje človekovo notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo s samim seboj, dobra podoba o sebi. Drugo merilo duševnega zdravja so človekovi odnosi z drugimi in  njegovo delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas, razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu v šoli, službi in drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. Tretje merilo duševnega zdravja je sposobnost človeka, da obvladuje svoje  življenje in se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.

Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika,  pa tudi skupnosti in družbe kot celote. V zadnjih letih duševno zdravje pridobiva pomen v številnih mednarodnih gibanjih, združenjih in agendah. Že v 12. cilju programa Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse do leta 2000, ki ga lahko označimo za eno največjih gibanj v zgodovini javnega zdravstva, je bilo zapisano, da bi do leta  2000 morali doseči trajno in nenehno zmanjševanje pojavnosti duševnih motenj, izboljšanje kvalitete življenja ljudi s tovrstnimi motnjami in doseči zmanjševanje naraščajočih trendov samomora in poskusa samomora. Smo cilje dosegli? Žal ne. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije težave duševnega zdravja še vedno naraščajo. Tudi v tem trenutku zaradi teh težav trpi okoli 450 milijonov ljudi po vsem svetu. Po ocenah strokovnjakov naj bi bila depresija leta 2020 eden glavnih javno zdravstvenih problemov. Okoli milijon ljudi po svetu se vsako leto znajde v situaciji, iz katere ne vidi izhoda in svoje življenje konča s samomorom.

Težave duševnega zdravja so torej prisotne v veliko večji meri, kot bi pričakovali. Mnogo ljudi o duševnih težavah spregovori veliko težje, kot o telesnih. Razlogi se skrivajo v stigmi duševnih motenj ter ljudi s temi motnjami, v prepričanju, da je to naša osebna stvar, v občutku, da se ne da pomagati, v negativnih preteklih izkušnjah, v strahu pred izgubo zdravega razuma in še bi lahko naštevali.

Pa vendar izkušnje tako pri nas kot v tujini kažejo, da  je za krepitev, ohranitev in povrnitev duševnega zdravja in na drugi strani za uspešno obvladovanje duševnih motenj mogoče marsikaj storiti. Odgovornost za to nosimo vsi mi - vsi posamezniki v vsakodnevnih situacijah, v katerih bi moral biti prostor in čas za človeško in čustveno toplino, za razvoj dobre samopodobe, za pristne stike z bližnjimi, širšim okoljem in tudi z naravo; delodajalci, načrtovalci izobraževanja in politiki za zagotavljanje takšnih delovnih, učnih in bivalnih okolij, ki bodo spodbujala optimalen razvoj posameznika; strokovnjaki različnih področij pri osveščanju javnosti, odkrivanju problemov ter zagotavljanju pravočasne in optimalne oblike pomoči človeku v duševni in drugih stiskah.

Nazaj k duševnemu zdravju

Dr. William Glasser, utemeljitelj realitetne terapije in teorije izbire v knjižici »Duševno zdravje – problem javnega zdravja; nova vloga svetovalcev in psihoterapevtov« pravi: »Duševno zdravi ste, če ste radi in uživate v družbi večine ljudi, ki jih poznate, posebno še s pomembnimi osebami, kot so družinski člani,

Datoteke: