Z znanjem do boljšega zdravja

Za zmanjševanje pritiska trženja hrane in pijač otrokom

21. 08. 2009
Končana raziskava PolMark

Predstavniki različnih slovenskih institucij, ki so povezane z oglaševanjem hrane, menijo, da sta trženje energijsko goste, mastne in sladke hrane oziroma pijač ter debelost pri otrocih povezana. Enotni so si tudi, da je treba to področje celovito urediti. Vendar imajo različne poglede, kako. Tako je pokazala pravkar končana raziskava PolMark, ki jo je financirala Evropska komisija; v njej je poleg Slovenije sodelovalo še deset evropskih držav.

Raziskava, ki je nastala z namenom omejevanja debelosti med otroki, je potekala na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) med decembrom 2008 in majem 2009. Posledice nezdravega prehranjevanja, ki ga spodbuja tudi oglaševanje nezdrave hrane, so zaskrbljujoče. Leta 1987 je bilo v Sloveniji pretežkih ali celo predebelih nekaj več kot 15 odstotkov deklet in fantov, leta 2007 pa že 28 odstotkov fantov in 24 odstotkov deklet. V dvajsetih letih se je okolje, v katerem živimo, spremenilo tako glede oglaševanja kot ponudbe hrane in pijač. V naši državi pa čezmerne teže nima več vsak šesti, temveč že vsak četrti otrok.

Otrokom oglašujejo predvsem premastna, presladka in preslana živila

Dosedanje raziskave so pokazale, da se od vseh televizijskih oglasov, ki so namenjeni otrokom, v Sloveniji največ oglašujejo predvsem živila z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli. Otroci so izpostavljeni vse bolj razvejanemu trženju živil in pijač, ki obsega na primer tudi internet, prehrambenim izdelkom priložene igrice in reklamiranje izdelkov v šolskem okolju; najbolj učinkovita po mnenju sogovornikov v raziskavi PolMark pa je postavitev sladkih izdelkov s podobami iz risank na embalaži pri blagajnah. Raziskave kažejo, da otroci oglaševanje sprejemajo in pogosteje posegajo po oglaševani hrani.

Omejitve oglaševanja da - a kakšne?

»Za raziskavo smo opravili intervjuje s ključnimi informatorji, to je s predstavniki posameznih resorjev, potrošniških organizacij, javnozdravstvene stroke, nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z otroki in družino, predstavniki industrije ter z oglaševalci, ki so si precej enotni glede možnih vplivov oglaševanja na otroke, koristi samoomejevanja oglaševanja podjetij v prehrambeni industriji in potrebe po celoviti ureditvi tega področja. Pokazala pa so se tudi različna mnenja, še največ glede tega, kakšne naj bodo omejitve, poenotenega stališča ni,« je povedala Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ. Sogovorniki v naši raziskavi si niso bili povsem enotni, do katere starosti naj bi otroke zaščitili pred oglaševanjem - večina jih je bila naklonjena mnenju, da do polnoletnosti. Enotnosti med drugim ni bilo tudi glede tega, na katere televizijske programe ali čas predvajanja naj bi se omejitve oglaševanja hrane in pijač nanašale.

Premajhen nadzor nad oglaševanjem hrane in pijače

V poročilu raziskave PolMart je ugotovljeno, da imamo v primerjavi z drugimi državami v Sloveniji relativno majhen nadzor nad trženjem hrane (največji je bil zaznan v Španiji, najmanjši pa v Franciji). Področje pri nas ureja več predpisov na splošno, ne nanašajo pa se neposredno na trženje hrane in pijač. Sogovorniki v raziskavi so menili, da bi bili najboljši možnosti nadzora nad trženjem zakonska regulativa ali koregulativa več možnih praks nadzora (zakonske regulacije in samo-regulacije). Evropska komisija pa se zavzema za čim večjo samoregulacijo živilskih podjetij in išče načine, kako bi to čim bolj učinkovito spremljala.

Prizadevanja za bolj zdrave prehranske izbire otrok in mladih

Ureditev trženja hrane in pijač otrokom bo vplivalo na spreminjanje okolja, ki zdaj spodbuja pogosto uživanje večjih količin nezdrave hrane in pijač. Kot je opisano v poročilu, je otrokom treba zagotoviti tudi znanje in veščine za zdravo izbiro prehrane. Načeloma lahko tudi vsak od nas opozori na neprimerno trženje, v poročilu je primer pritožbe. S povezavo med oglaševanje nezdrave hrane in debelostjo pri otrocih in mladostnikih pa se ukvarja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki je ustanovila akcijsko mrežo za zmanjševanje pritiskov trženja nezdrave hrane otrokom in mladostnikom. Njena članica je tudi Slovenija.

Projekt PolMark (»Ocena političnih izbir v zvezi s trženjem živil in pijač otrokom«) je del študije o nadzoru nad oglaševanjem, namenjenem otrokom, in ga financira Evropska skupnost. Izvaja ga enajst partnerskih držav, članic EU. Ob Sloveniji so to še Združeno kraljestvo, Irska, Francija, Belgija, Švedska, Danska, Španija, Češka republika, Poljska in Ciper. Dodatne informacije: Poročilo o raziskavi in http://www.polmarkproject.net.

Poročilo o raziskavi si lahko ogledate v priponki.