Z znanjem do boljšega zdravja

Tradicionalni slovenski zajtrk 2021

17. 11. 2021
V Sloveniji že vrsto let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Zato bo letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ob tej priložnosti izpostavljamo izzive za doseganje njunega vključevanja v trajnostno prehrano za zdravje ljudi.

Pomembni cilj Mednarodnega leta sadja in zelenjave je ozaveščanje in opozarjanje populacije in politike o zdravstvenih koristih uživanja sadja in zelenjave, spodbujanje k njunemu uživanju v okviru uravnotežene prehrane, zmanjševanje odpadne hrane v verigi pridelave in predelave ter širitvi dobrih praks na področju trajnostne prehrane. Več si lahko prebereta na: https://www.fao.org/fruits-vegetables-2021/en/

 

Sadje in zelenjava za zajtrk iz lokalnega okolja

Podatki kažejo, da se vse več otrok in mladih ter starejših odraslih odloča za redno vsakodnevno zajtrkovanje, kar je zelo pohvalno. Še premalo pa se zavedamo pomena, da zajtrk sestavimo iz kakovostnih in zdravju koristnih živil, ki jih je mogoče najti v našem okolju. Sezonsko sadje in zelenjava iz lokalnega okolja, ki ju lahko vključimo v zajtrk, imata praviloma več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost, kar pripomore k višji hranilni vrednosti zajtrka, zaradi bližine pridelave pa se lahko izognemo pretirani uporabi kemijskih zaščitnih sredstev, zaradi manj transporta pa vplivamo tudi na manjši ogljični odtis. Z odločitvijo za nakup lokalne hrane, na kar nas opomnja Dan slovenske hrane, podpremo lokalnega kmeta, slovenska kmetijska in živilska podjetja ter zadruge in jim pri tem izrazimo naše spoštovanje do njihovega dela. Danes to postaja z ohranjanjem kulturne krajine vedno bolj pomemben del trajnostnih prehranskih prizadevanj. Zavedati se moramo, da trajnostne prehrane ne bomo uresničili, če ne bomo vzpostavili lokalne trajnostne oskrbe s hrano, ki bo podpirala uravnoteženo in zdravo prehranjevanje vsakega izmed nas. V Sloveniji se v povprečju vsako leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca. Od tega sta sadje in zelenjava po količini druga najbolj pogosto zavržena kategorija živil. K škodi, ki jo neupravičeno naredimo z zavrženo hrano, so najbolj pripomogle sodobne potrošniške navade ter globalna trgovina, z ustvarjanjem vse večjih razlik med revnimi in bogatimi. 

 

Ali otroci in mladostniki dosegajo priporočila za uživanje sadja in zelenjave?

Raziskave kažejo, da se v zadnjih letih povečuje delež mladostnikov, ki vsaj 1-krat dnevno uživajo zelenjavo, kar je zelo spodbudno. Prav tako se povečuje vsakodnevno uživanje sadja, predvsem pri mlajših mladostnikih obeh spolov, zaskrbljujoče pa je, da se je pri starejših mladostnicah ta odstotek znižal. Sicer pa malo več kot tretjina mladostnikov (39,8 odstotkov) vsak dan uživa sadje, prav tako malo več kot tretjina mladostnikov vsak dan uživa zelenjavo (35,9 odstotkov), pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti, ki imajo na splošno bolj zdrave prehranjevalne navade. Njuno uživanje s starostjo mladostnikov upada.

Kako je na uživanje sadja in zelenjave med učenci vplivala pandemija covida-19?

Navkljub spodbudnim podatkom, pa je  pandemija nekoliko posegla tudi v naše prehranjevalne navade. Ker so bile šole zaprte, se je zmanjšala dostopnost do šolskega sadja in zelenjave, zaradi dela od doma pa so tudi starši manj izkoriščali možnost prehranjevanja na delovnem mestu. Zaradi tega je bilo potrebno doma pripraviti vsaj en obrok več kot pred pandemijo, zaradi številnih obveznosti članov družine pa so to pogosto postali obroki hitre prehrane. V tem času je posledično, tudi zaradi doživljanja negativnega stresa, mnogo učencev poslabšalo svojo prehrano tako, da so opustili uživanje zdravih izbir, medtem ko so drugi to izkoristili kot priložnost in so si za malico privoščili sadje in zelenjavo. Nekaj več kot četrtina anketiranih staršev (26,3 %) je poročala, da so se v času covida-19 prehranske navade v njihovi družini izboljšale. Starši so svoje otroke tudi vpletli v skupno pripravo hrane in aktivnosti na domačem vrtu. Petina staršev je odgovorila, da so otroci v času šolanja na domu pogrešali šolsko prehrano, nakazuje pa se, da so šolske obroke bolj pogrešali otroci ranljivejših družin.

Cilj Šolske sheme je izboljšati prehranske navade učencev

V Sloveniji se lahko pohvalimo, da šole skoraj v celoti izkoriščajo ukrep skupne kmetijske politike EU, ki učencem zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in/ali zelenjave v šoli, kar se je še posebej koristno izkazalo za otroke iz ranljivejših družin, ki si morda zdravih izbir ne morejo privoščiti tako pogosto. Za  otroke pa posebno dodano vrednost predstavljajo obvezne spremljevalne izobraževalne dejavnosti, kot so npr. obisk kmetije, spoznavanje različnega sadja in zelenjave, prepoznavanja koristi za zdravje itd.

Ali lahko naredimo še kaj več, da bi  sadje in zelenjavo približali mladim?

Možnosti so številne, so pa najbolj racionalne in učinkovita tiste intervencije, ki so usmerjene neposredno v šolski sistem. V ta namen v ukrepu Šolska shema pripravljamo publikacijo, ki ne bo znanstveno besedilo o sadju in zelenjavi, skušala pa bo bralcu na znanstveno utemeljenih dejstvih ter na praktičen način približati to tematiko. Namenjena bo strokovnim delavcem osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki bi želeli izvedeti več o pomenu sadja in zelenjave za zdravje ter vključevati ta spoznanja v svoje vsakodnevne aktivnosti z učenci. Ob tem bo osvetljen tudi njun pomen iz kulturnega, kmetijskega, prehranskega, kot tudi vzgojnega vidika. Pozornost smo posvetili tudi vprašanjem dediščine sadja in zelenjave, saj se danes v svetu vedno bolj poudarja pravilno vključevanje teh vsebin v sodobna in trajnostna prehranska prizadevanja.

Cilj priročnika ni zgolj vplivati na povečano količino zaužitega sadja in zelenjave, temveč tudi spoznati načine, kako ju vključiti v uravnoteženo prehrano, povečati zanimanje za zdrave izbire, spodbuditi lokalno trajnostno oskrbo in potrošnjo s sadjem in zelenjavo, posredno pa vplivati tudi na boljše zdravje otrok in mladostnikov ter tudi na njihov odnos do zdrave prehrane.

Šolsko okolje je prostor, kjer otroci in mladostniki preživijo pomemben del dneva in večino dni v tednu. Zato je dobro in prav, da jih navajamo na zdravo prehranjevanje, jim omogočamo zdrave izbire in jih pri tem spodbujamo.

Na naslednji povezavi si lahko ogledate izjavo za javnost Zadružne zveze Slovenije:

Dodatno branje:

Lahko jem zdrav zajtrk in prigrizke. Dostopno na: https://rak-ms.si/media/lahko_jem/LJ_zdrav_zajtrk_prigrizke.pdf 


Viri

  1. Jeriček Klanšček H in sod. 2019. Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/z-zdravjem-povezana-vedenja-v-solskem-obdobju-med-mladostniki-v-sloveniji-izsledki.
  2. NIJZ., 2021. Šolska shema: Baza podatkov, 2017–2021.
  3. Pandemija covid-19 v Sloveniji. Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI.PANDA), 7. val. Dostopno na: https://www.cepimose.si/storage/2021/03/PANDA-porocilo-po-7.-valu.pdf.
  4. Pandemija covid-19 v Sloveniji. Izsledki panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI.PANDA), 16. val. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/panda_porocilo_po_16._valu_koncno_1.pdf
  5. Prehrana.si. Nacionalni portal o hrani in prehrani. Zelenjava in sadje. Dostopno na: https://www.prehrana.si/clanek/282-zelenjava-in-sadje.
  6. Raziskava Šolska shema, izsledki fokusnih skupin z učenci osnovnih šol in starši na temo družinskih obrokov v času pandemije COVID-19 v okviru ukrepa Šolska shema. Neobjavljeno. Ljubljana: NIJZ, 2020.
  7. Gregorič M in sod. 2019. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije v starosti od 3 mesecev do 74 let. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/razlicni_vidiki_prehranjevanja_prebivalcev_slovenije.pdf