Šolska prehrana
Svetovni dan hrane: Lokalno pridelana hrana za kakovostne in uravnotežene obroke
Nova Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje 2015–2025, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015, daje med drugim tudi velik pomen zagotavljanju varne in zdravju koristne ter kakovostne hrane, ki jo zagotavljamo lokalno in na trajnostni način. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja pomen lokalno pridelane hrane za kakovostne in uravnotežene obroke.
Pomembna je kakovost prehrane naših otrok in mladostnikov
V obdobju odraščanja ima uravnoteženo prehranjevanje še posebej velik pomen, saj hrana ne predstavlja le energije za delovanje telesa in njegovo obnovo, temveč predvsem zagotavljanje hranilnih snovi, ki omogočajo optimalno zdravje, rast in telesni ter kognitivni razvoj otrok in mladostnikov. Prav tako lahko z ustrezno prehrano vzdržujemo priporočeno telesno težo. Pomembno je, da otroci uživajo mešano prehrano, kombinirano z vseh priporočenih skupin živil, ki so kakovostna, zaradi veliko vitaminov in mineralov tudi bolj hranilno bogata, visoko predelane industrijske hrane pa naj bo čim manj.
Vida Fajdiga Turk z NIJZ je povedala: »Naši mladostniki imajo slabe prehranjevalne navade, izbirajo predvsem za zdravje manj ugodna živila. Uživajo predvsem premalo zelenjave in rib, dekleta pa tudi premalo mleka in mlečnih izdelkov. Pogosto posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter sladkih in energijskih pijačah. Zaužijejo tudi manjše število dnevnih obrokov od priporočenih in se neredno prehranjujejo, pogosto izpuščajo zajtrk.«
Več si lahko preberete na naslednji povezavi.
Nezdrave prehranjevalne navade se kažejo tudi v preveliki količini zaužitih sladkorjev, nasičenih maščob in soli ter premajhni količini zaužitih koristnih maščob in prehranskih vlaknin. Tako prehranjevanje v otroški in mladostniški dobi predstavlja prispevek k tveganju za nastanek nekaterih civilizacijskih bolezni, kot so diabetes tipa II., srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka. Z vidika javnega zdravja predstavlja veliko skrb tudi naraščajoče število prekomerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov. Mag. Matej Gregorič z NIJZ je poudaril: »Posledice neuravnotežene prehrane se lahko pokažejo tudi v hranilni podhranjenosti že pri vrtčevskih otrocih, med katerimi so najpogostejše anemije zaradi pomanjkanja železa, sledijo pomanjkanje vitamina D, vitaminov skupine B, motnje ščitnice zaradi pomanjkanja joda, pomanjkanje folne kisline, vitamina A in cinka,« in nato še dodal: »Podobno situacijo opažamo tudi pri šolarjih.«
Šolsko okolje
Slovenija ima enega izmed najbolje zakonodajno urejenih sistemov organizirane šolske prehrane, ki velja za najbolj racionalen in učinkovit način za izboljšanje prehrane in posledično zdravja otrok in mladostnikov. Z zagotavljanjem kakovostne šolske prehrane lahko vplivamo na optimalno otrokovo rast in razvoj ter boljše umske sposobnosti, ob tem pa tudi na lažje vzdrževanje priporočene telesne teže ter preprečevanje prehransko pogojenih zdravstvenih težav in bolezni. »Pri organizaciji šolske prehrane je po Zakonu o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/2013) obvezno upoštevanje Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je v letu 2010 potrdil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje,« je povedal Rok Poličnik z NIJZ. Zakon uvaja tudi ukrep strokovnega spremljanja prehrane s svetovanjem, ki predstavlja način za doseganje večje skladnosti organizirane šolske prehrane in ponujenih obrokov s prehranskimi smernicami. Strokovno spremljanje s svetovanjem izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Glavne ugotovitve strokovnega spremljanja vrtčevske in šolske prehrane v Sloveniji
|
Več o ugotovitvah tega spremljanja si lahko preberete v poročilu na naslednji povezavi.
Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi. Ti prihajajo iz držav v razvoju, kjer skoraj 80 % prebivalstva živi v ruralnem območju. V teh predelih predstavlja kmetijstvo glavno gospodarsko gonilo države. S primernimi socialnimi ukrepi, kot so ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov, lahko vplivamo na njihov boljši ekonomski status, s tem pa tudi na boljšo izobrazbo, posledično pa tudi na njihovo boljše zdravje. |
Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje 2015–2025