Sporočila za javnost

Svetovni dan hrane 2021- Prehrana v času pandemije

15. 10. 2021
Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost« izpostavlja, kako je dostop do zdravju koristne in varne hrane pomemben za nas vse. Zadnji dve leti nas zaradi pandemije opominjata, kako hitro lahko postane dostop do zdravju koristne hrane otežen, predvsem za revnejše in ranljivejše skupine. Po oceni FAO si skoraj 40 % svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravih obrokov. Tudi v Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo.

Tuje raziskave kažejo, da je epidemija že v prvem valu vplivala na spremembe v prehranjevanju ljudi. Znano je, da lahko v stresnih situacijah posamezniki razvijejo močno željo po hrani, ki se razlikuje od normalnega občutka lakote in je povezana z vnosom živil, ki vplivajo na dvig razpoloženja. Gre predvsem za pogosto pretirano uživanje energijsko bogatih in hranilno revnih jedi in prigrizkov, ki lahko vsebuje veliko soli in/ali sladkorja ter maščob. Kot razlaga dr. Matej Gregorič iz NIJZ: »Poleg tega v tem času dodatno grožnjo predstavlja tudi socialno-ekonomski vidik, saj so ljudje zaradi izpada dohodka v kriznih situacijah prisiljeni posegati po manj kakovostni ceneni hrani, ki je  manj koristna za naše zdravje. Če k temu dodamo še manj redne telesne aktivnosti in manj spanja, smo storili vse, da poslabšamo naše počutje in zmanjšamo učinkovitost našega imunskega sistema. To pa je v času virusne bolezni COVID-19 tudi najbolj nezaželeno.«

V času pandemije zaznane tako pozitivne kot negativne spremembe prehranjevanja

Na vprašanje o tem, ali smo zaradi pandemije spremenili svoje prehranjevane navade, dr. Gregorič navaja: »Velika večina ljudi (72,3%) le teh ni spremenila. Približno sedmina (14,3,%) jih je v času pandemije poslabšala, zanimivo pa je, da jih je prav tako približno enak delež (13,5 %) uspela izboljšati. To kaže, da so s pandemijo povezane nekatere spremenjene okoliščine na nekatere skupine vplivale negativno, na nekatere skupine pa presenetljivo celo pozitivno.«

Prehranske navade so se najbolj poslabšale v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo in težavami v duševnem zdravju ter med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini 18 do 29 let. Pričakovano so se prehranske navade bolj poslabšale v skupini oseb, ki so finančno ranljivejše in so se znašle osebno v slabši finančni situaciji.

Nasprotno so uspele v času pandemije izboljšati prehranske navade predvsem osebe v skupini, ki so finančno stabilnejše in so se znašle osebno celo v boljši finančni situaciji. Izboljšanje prehranskih navad je bilo zaznati tudi pri osebah, ki živijo same in tistih , ki v povezavi s pandemijo niso doživljale negativnega stresa.

V času pandemije pogostejše poseganje po nezdravi prehrani

Tekom vseh valov raziskave SI-PANDA so zaznana nihanja deleža anketiranih, ki so navedli, da so v zadnjih 2 tednih uživali več nezdrave hrane kot pred pandemijo. Ob tem Vida Fajdiga Turk z NIJZ dodaja: »Ta delež je bil najvišji v začetku januarja 2021 (27,1 %) in najnižji konec avgusta 2021, ko je bil ta odstotek le še 14,6 %. O najbolj nezdravih navadah življenjskega sloga je poročala najmlajša starostna skupina anketirancev v starosti 18 do 29 let. V tej skupini so v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami uživali predvsem več nezdrave hrane kot pred pandemijo.«
 

Prehrana v času pandemije – dodatno prizadete predvsem ranljivejše skupine, za druge priložnost za izboljšanje


Zaradi pandemije otežen nadzor nad porastom telesne teže

O dodatno pridobljeni telesni teži je v času pandemije, konec februarja 2021, poročalo skoraj 27 % anketiranih, od tega kar 31,3 % žensk in nekoliko manj moških (22,7 %). Vida Fajdiga Turk dodaja: »Podobne ugotovitve se za čas pandemije kažejo tudi pri otrocih v raziskavi SLOfit 2020 Fakultete za šport UL in v evalvaciji ukrepa Šolska shema, ki ga izvajamo na NIJZ, in sicer, da se je v času pandemije delež otrok z debelostjo povečal za več kot 20 %. Za debelost je značilno, da lahko poslabša stanje kroničnih bolezni, zato je zaskrbljujoč tudi podatek, da se je telesna teža povečala pri več kot četrtini odraslih (28,2 %) s pridruženimi kroničnimi obolenji.«

Več prigrizkov in njihovo nekontrolirano uživanje kot »pripomoček« za blaženje negativnega stresa

Kot navaja dr. Gregorič: »Pridobivanje telesne teže med pandemijo lahko pripišemo predvsem  pozitivni energijski bilanci, ki je zlasti odvisna od uživanja prigrizkov in nekontroliranega uživanja hrane ter nezadostne telesne dejavnosti. Vse to pa je povezano z večjo finančno ranljivostjo in z blaženjem negativnega stresa povezanega s pandemijo.« Po podatkih raziskave SI-PANDA, izvedene februarja 2021, je malo več kot šestina vprašanih (17,5 %) v času pandemije začela pogosteje uživati sladke, mastne in slane prigrizke. Glede na starost je bilo takih največ med najmlajšimi odraslimi v starostni skupini 18 do 29 let (30,0 %) in v skupini oseb z ocenjeno depresivno motnjo (28,5 %) oziroma težavami v duševnem zdravju (25,9 %). Porast te navade se nakazuje tudi v skupini oseb, ki so ocenile svojo osebno finančno situacijo v zadnjih treh mesecih pred dnevom anketiranja kot slabšo, kar bi lahko bila tudi posledica večjih stisk te skupine oseb v času pandemije.

Povečano nekontrolirano uživanje večjih količin hrane v povezavi s pandemijo bi lahko pomenilo tudi »pripomoček« za blaženje negativnega stresa, saj je s to navado pričela sedmina vprašanih (14,4 %). Med slednjimi je ta navada bolj porasla med osebami z ocenjeno depresivno motnjo (23,8 %), s težavami v duševnem zdravju (22,6 %) in v skupini tistih, ki živijo z otroki mlajšimi od 18 let (18,5 %). Zato tudi ne čudi dejstvo, da je o pridobitvi dodatne telesne teže med pandemijo poročalo največ oseb (34,9 %) z depresivno motnjo oziroma drugimi težavami v duševnem zdravju (39,9 %).

Koristna zelenjava

Po besedah Fajdige Turk: »Zelenjava je poleg sadja pomemben vir vitaminov, mineralov, prehranske vlaknine ter drugih koristnih snovi, ki ugodno vplivajo na zdravje in delovanje imunskega sistema. Zaradi nizke energijske gostote je zelenjava koristna tudi pri vzdrževanju telesne teže, zato je z njo smiselno uravnotežiti tudi morda prehransko nekoliko slabšo izbiro«. Ob tem Fajdiga Turkova dodaja: »Spodbudno je, da je kar četrtina vprašanih (24,8 %) v času pandemije pričela uživati več sveže ali fermentirane (npr. kislo zelje, kisla repa) zelenjave, največ takih (43,6 %) je v starostni skupini starejših odraslih od 65 do 74 let, žensk v večjem deležu kot moških. Nakazuje se, da je ta navada v času pandemije porasla tudi v skupini ljudi s kroničnimi obolenji, med katerimi 30,7 % oseb poroča o povečanem uživanju več zelenjave, ki so najverjetneje posegli po tej navadi zaradi splošnega prepričanja o koristih zelenjave za izboljšanje imunskega sistema.«

Kako pa je z uživanjem prehranskih dopolnil?

Dobra tretjina vprašanih (36,7 %) je v času pandemije povečala ali pričela z uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo hranila z vplivom na imunski sistem. Nakazuje se, da je takih več v skupini starejših odraslih od 65 do 74 let, ki so bolj zaskrbljeni za svoje zdravje zaradi več pridruženih kroničnih bolezni, in v skupini žensk v vseh starostnih skupinah, za katere velja, da se jih je medikalizacija bolj polastila in so zato tudi bolj dovzetna za prehranska priporočila. Uživanje prehranskih dopolnil v vseh starostnih skupinah stroka priporoča le ob medicinski indikaciji in po posvetu z zdravnikom. Nekritično uživanje prehranskih dopolnil ima lahko ob prekoračenih vnosih negativne posledice za zdravje. Predvsem pri socialno ekonomsko bolj ranljivih prebivalcih pa predstavlja nakup prehranskih dopolnil tudi relativno velik finančni strošek, ki bi ga lahko porabili za bolj kakovostno pestro mešano prehrano. Nakupi prehranskih dopolnil lahko osiromašijo prehrano, zato jih brez posveta z zdravnikom odsvetujemo.

Ker je prehrana eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje, smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tej priložnosti pripravili krajši nabor osnovnih informacij o zdravem prehranjevanju.

 


Več o raziskavah si lahko preberete na:

Izsledki panelne spletne raziskave SI-PANDA so dostopne na naslednji povezavi.

7. val SI-PANDA, ki dodatno izpostavlja spremembe v prehrani, telesni dejavnosti, spanju in telesni teži v povezavi s sindemijo covida-19), dostopno na naslednji povezavi.

Prvi val epidemije covida-19 skozi prizmo zdravstvene statistike, dostopno na naslednji povezavi.