Telesna dejavnost

Svetovni dan gibanja 2022 - Več gibanja prinaša več koristi za zdravje

10. 05. 2022
Raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije (SI-PANDA) je v zadnjih ponovitvah med drugim pokazala, da je manj telesno aktivna v primerjavi z obdobjem pred pandemijo približno tretjina prebivalcev Slovenije, starih 18 let in več. Ob svetovnem dnevu gibanja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) še posebej poudarjamo pomen gibanja za ohranjanje in krepitev zdravja.

Znano je, da nezadostna telesna aktivnost škodljivo vpliva na zdravje in je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni. Tako Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča vključevanje telesne dejavnosti v naš vsakdan. Po priporočilih SZO je za ohranjanje zdravja odraslih potrebnih vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezna kombinacija obeh. Poleg tega je za odrasle priporočljivo, da vsaj dvakrat tedensko izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost.

Med vadbo je zaželeno, da nam srce bije hitreje kot sicer, vendar ne ''divja'', da je dihanje pospešeno, a ni nenadzorovano in da imamo  občutek, da bi z vadbo lahko brez posebnih težav nadaljevali še 15-20 minut. Poskrbimo za ustrezno hidracijo – odžejajmo se z brezalkoholno pijačo, ki je negazirana in brez kofeina. Z intenzivnejšo vadbo počakajmo vsaj uro in pol po večjem obroku in pri dalj časa trajajoči vadbi poleg tekočine nadomeščajmo tudi elektrolite z regeneracijskim napitkom.

Pri tem ne prezrimo morebitnih drugih znakov pretirane vadbe, kot so bolečina v sklepih, prsih, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke, vrtoglavica, slabost in nereden utrip. Ob pojavu omenjenih znakov prekinimo z vadbo in se posvetujmo z zdravnikom.

Spodbujanje rednega gibanja otrok je naložba v zdravo in aktivno starost

Redna telesna dejavnost je pomemben gradnik zdravja v obdobju otroštva in mladostništva. Pri otrocih in mladostnikih ugodno vpliva na učno uspešnost, izvajanje dnevnih nalog, krepi njihovo psihično odpornost, izboljša telesno pripravljenost in zdravje kosti, kar ima ugodne posledice tudi dolgoročno. Otroci in mladostniki s pomočjo rednega gibanja, predvsem teka in skakanja, pridobivajo kostno maso, kar zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze in z njo povezanih zlomov v kasnejšem življenjskem obdobju.

 

Otroci v predšolskem obdobju naj bodo telesno dejavni vsaj tri ure dnevno, v šolskem obdobju pa najmanj eno uro dnevno. Spodbujajmo jih k prijetnim in raznolikim dejavnostim, ki so primerne za njihovo starost in sposobnosti. Trikrat tedensko naj izvajajo vaje za krepitev mišic in kosti. Izsledki raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanimi vedenji med mladostniki v času pandemije covida-19 kažejo, da je bilo v letu 2020 vsak dan vsaj eno uro telesno dejavnih le 20 odstotkov mladostnikov. Čezmerno sedeče vedenje je bilo prisotno pri 37 odstotkih mladostnikov, ki so med tednom v prostem času več kot štiri ure dnevno preživeli v sedečem položaju. Čezmerno sedeče vedenje pri otrocih in mladostnikih poleg večjega tveganja za debelost povezujemo tudi z nespečnostjo ter zmanjšanjem prosocialnega vedenja, ki vključuje sočuten in prijateljski odnos z drugimi ljudmi.

Sedeč življenjski slog pa ni le izziv, ki ga zaznavamo v obdobju mladostništva, temveč se z njim soočamo tudi pri delovno aktivnem prebivalstvu. Kadar gre za daljše cikle neprekinjenega sedenja, z redno telesno aktivnostjo žal ne moremo izničiti negativnih učinkov neprekinjenega sedenja. A koristi nam lahko že, če upoštevamo naslednje preproste usmeritve:

  • sedenje vsako uro prekinemo za vsaj eno minuto;
  • v kolikor je mogoče, telefonske pogovore ali krajše sestanke opravimo stoje;
  • večkrat izvajajmo aktivni odmor na delovnem mestu, ki vključuje raztezne vaje;
  • čim večkrat uporabljajmo stopnice namesto dvigala;
  • na poti v službo ali po opravkih lahko iz avtobusa izstopimo eno postajo pred ciljem in preostanek poti prepešačimo;
  • če se na delo vozimo z avtomobilom, morda lahko izberemo oddaljeno parkirišče in del poti prehodimo.

Priporočila o telesni dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije poudarjajo, da je že nekaj telesne dejavnosti bolje kot nič, vendar več gibanja prinaša tudi več koristi za zdravje. Praktični nasveti za spodbujanje rednega gibanja in aktivnega življenjskega sloga ter preprečevanje sedečega vedenja so na voljo v knjižici Z gibanjem do zdravja, ki je dostopna na naslednji povezavi. O napotkih za redno in zdravju prijazno vadbo lahko povprašamo tudi strokovnjake v centrih za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojnih centrih, kjer med drugim izvajajo test telesne pripravljenosti in udeležencem individualno svetujejo o primerni telesni aktivnosti v skladu z njihovimi trenutnimi zmožnostmi in omejitvami. Centri za krepitev zdravja oziroma zdravstveno-vzgojni centri se nahajajo v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji.


Dodatne informacije:

Izsledki panelne spletne raziskave SI-PANDA

Izsledki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), 2020

Knjižica Z gibanjem do zdravja