Duševno zdravje

Skrbimo za duševno zdravje

15. 07. 2020
Ni zdravja brez duševnega zdravja. Skrb za slednjega je pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. O tem, kaj jim predstavlja duševno zdravje, na kakšen način ga lahko krepimo in kako se lahko soočamo s težavami v duševnem zdravju, so skozi objektiv razmišljali dijaki Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Dobro duševno zdravje je temelj našega zdravja in posledično socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja ljudi. Posamezniku omogoča udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju. Daje čustveno in miselno trdnost, moč za spoprijemanje s težavami in ostalimi življenjskimi izzivi. Osebe, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni lahko deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Stigma pa lahko neugodno vpliva tudi na dostopnost oziroma potek zdravstvene obravnave. Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti, a jih v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja. Zaradi vse večje razširjenosti težav v duševnem zdravju to področje postaja vse bolj pomembno, varovanje in krepitev duševnega zdravja prebivalcev pa vodilo številnih držav po svetu, tudi Slovenije. Krepitev duševnega zdravja, s katero preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih področij, kot sta sociala in šolstvo. Zato naslavljanje tega javnozdravstvenega izziva zahteva celovit pristop, ki združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključno z uporabniki, združenji in skupinami svojcev. To so tudi vodila Programa MIRA - Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028.

Osrednji namen Programa MIRA je:

  • krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh prebivalcev Slovenije;
  • preprečevati težave v duševnem zdravju in duševne motnje vse od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti;
  • vzpostaviti podporno okolje za dobro duševno zdravje z izboljšanjem kompetenc strokovnih služb na vseh področjih varovanja duševnega zdravja;
  • približati službe in storitve uporabnikom;
  • zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami in s tem spodbuditi zgodnje iskanje pomoči in zmanjšati institucionalizacijo na področju duševnega zdravja.

Program, nad izvajanjem katerega tako na nacionalni ravni kot tudi na lokalni ravni preko območnih enot bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje, predvideva številne ukrepe in aktivnosti, med drugim tudi vzpostavitev centrov za duševno zdravje.

Trenutno v zdravstvenih domovih po Sloveniji že deluje 10 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (Brezovica, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Postojna, Ptuj, Ravne na Koroškem, Trbovlje, Velenje) ter 10 centrov za duševno zdravje odraslih (Celje, Kočevje, Murska Sobota, Nova Gorica, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Sevnica, Trbovlje, Velenje), do konca leta 2028 pa je skupaj predvidenih 51 centrov za duševno zdravje, v katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov. Centri za duševno zdravje zagotavljajo enako dostopnost do storitev in programov vsej populaciji na svojem območju in se povezujejo z vsemi službami in deležniki v lokalnem okolju, da lahko v optimalni meri zagotavljajo zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave skladno s potrebami posameznika in skupnosti.

V pričakovanju vzpostavitve Centrov za duševno zdravje je potrebno opozoriti tudi na druge vire pomoči, kot na primer podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki je v obliki psihoedukativnih delavnic dostopna že zdaj v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji

Vsaka duševna stiska je tudi priložnost za spremembo na bolje. Iz izkušenj, ki nam jih prinašajo življenjske krize se učimo in s pomočjo bližnjih dosegamo boljšo kakovost življenja. Dijaki Srednje šole za likovno oblikovanje in fotografijo v Ljubljani so pod vodstvom svojega mentorja, profesorja Uroša Acmana, svoje videnje duševnega zdravja raziskovali in izrazili skozi fotografski objektiv. Pokazali so na kakšne načine se lahko soočamo z duševnimi stiskami in kako pomembno je, da si stojimo ob strani tudi takrat, ko nam ne gre najbolje.

Razstava fotografij »Duševno zdravje skozi oči fotografov«, s katero smo želeli osvetliti pomen duševnega zdravja za posameznika in družbo in ki je nastala pod okriljem Programa MIRA, v sodelovanju s Turizmom Ljubljana, bo na Krakovskem nasipu v Ljubljani na ogled od 1. 7. – 24. 8. 2020.

 

 

Najlepše je fotografsko razstavo doživeti v živo, če pa to ni izvedljivo vam ponujamo ogled razstavljenih fotografij v elektronski obliki. Fotografije so avtorsko zaščitene.

Uživajte v ogledu!