Publikacije

Neželeni učinki pridruženi cepljenju 2020

Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja v okviru svojih nalog spremlja potek varnega cepljenja. To pomeni zagotavljanje sistema zgodnjega zaznavanja pojavov pridruženih cepljenju in izvajanje ustreznih aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju cepljenja. Cilj izvajanja teh aktivnosti je zmanjšati negativne posledice za zdravje ljudi in program cepljenja.

Neželeni učinki pridruženi cepljenju 2020

Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja v okviru svojih nalog spremlja potek varnega cepljenja. To pomeni zagotavljanje sistema zgodnjega zaznavanja pojavov pridruženih cepljenju in izvajanje ustreznih aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti pri izvajanju cepljenja. Cilj izvajanja teh aktivnosti je zmanjšati negativne posledice za zdravje ljudi in program cepljenja.

Ekonomske posledice bolezni mišicno-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji v obdobju 2016-2018

V obdobju 2016-2018 je v Sloveniji ocenjeno ekonomsko breme za šest izbranih diagnoz bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva znašalo okoli 177,7 milijonov EUR, kar predstavlja 5% vseh izdatkov za zdravstvo oz. 0,4% bruto domačega proizvoda. V poročilu so prikazane ekonomske posledice tega velikega javnozdravstvenega problema.

Ekonomske posledice demence v Sloveniji v obdobju 2015-2018

Ker demenca predstavlja velik javnozdravstveni problem, smo bolezen v našem poročilu osvetlili še z ekonomskega vidika. Posodobljena raziskava je pokazala, da je v Sloveniji, v obdobju 2015-2018, znašalo ekonomsko breme demence okoli 11,4 milijonov EUR oz. 0,3% vseh izdatkov za zdravstvo.

Report on the drug situation 2021 of the Republic of Slovenia

2021 National Report (2020 data) to the EMCDDA by the Reitox National Focal Point

Report on the drug situation 2021 of the Republic of Slovenia

2021 National Report (2020 data) to the EMCDDA by the Reitox National Focal Point

Samomor v Sloveniji in svetu

Izšla je nova monografija Samomor v Sloveniji in svetu – opredelitev, raziskovanje, preprečevaje in obravnava.

Monografija je nastala kot plod sodelovanja med slovenskimi strokovnjaki, ki so dejavni na kliničnem, raziskovalnem in javnozdravstvenem področju preprečevanja samomora. Monografija ponuja obsežno zbirko znanja in usmeritev za nadaljnje delovanje na področju suicidologije v Sloveniji in po svetu. Izdajatelj je NIJZ, urednici pa sta doc. dr. Saška Roškar in izr. prof. dr. Alja Videtič Paska.

Nezgode kolesarjev in voznikov e-skirojev

V Sloveniji uporablja kolo za pot na delo in po opravkih 33 % odraslih prebivalcev, ki kolesarijo povprečno 3 dni v tednu. Z rekreativnim/športnim kolesarjenjem pa se ukvarja kar 43 % odraslih, ki kolesarijo v povprečju 2 dni tedensko. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na zdravje populacije, saj znižuje tveganje za prezgodnjo umrljivost in pozitivno prispeva k zdravljenju kroničnih bolezni. Telesna dejavnost v naravnem okolju, npr. gorsko kolesarjenje, dodatno ugodno vpliva na duševno zdravje in je močan motivator za redno udejstvovanje v športnih aktivnostih.

Dosežki v javnem zdravju v Sloveniji

V tej publikaciji predstavljamo pregled javnozdravstvene dejavnosti in pomembnejših dosežkov javnega zdravja v Sloveniji. Prikazani so ključni stebri javnega zdravja: sistem spremljanja in obveščanja, vključno z zdravstvenim informacijskim sistemom in digitalnimi inovacijami v zdravstvu, znanstvenoraziskovalna in izobraževalna dejavnost ter širok nabor storitev javnega zdravja in javnozdravstvenih laboratorijev.

Patronažno zdravstveno varstvo Slovenije - zaposleni in analiza opravljenega dela

Publikacija je vsebinsko ločena na dva dela. V prvem delu publikacije je predstavljena kadrovska pokritost patronažnega zdravstvenega varstva Slovenije v letu 2020. V analizi smo za zaposlene
v patronažni zdravstveni dejavnosti (VZD 510) uporabili podatke iz Evidence o gibanju zdravstvenih delavcev in mreži zdravstvenih zavodov – RIZDDZ (NIJZ 16). Podatki so bili preneseni iz centralne baze (CBPI-ZZZS) 1. januarja 2020.