Z znanjem do boljšega zdravja

Publikacija OECD o kazalnikih zdravja in zdravstvenih sistemov - Health at a Glance 2014

03. 12. 2014
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je skupaj z Evropsko komisijo (EK) danes izdala publikacijo z naslovom »Health at a Glance: Europe 2014«, v kateri so predstavljeni podatki in primerjave o zdravju in delovanju zdravstvenih sistemov v državah članicah Evropske unije.

Poročilo OECD in EK kaže, da Evropejci danes živijo mnogo dlje v primerjavi s prejšnjimi generacijami, še vedno pa so prisotne velike neenakosti v zdravju. Vzroki neenakosti so razlike v dostopnosti do zdravstvene oskrbe in njeni kakovosti ter različni življenjski slogi prebivalcev Evrope.
 

Health at a Glance: Europe 2014 prikazuje, da se je v obdobju od leta 1990 pričakovano trajanje življenja v državah članicah EU podaljšalo v povprečju za več kot pet let. Vendar vrzel med državami z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo (Španija, Italija, Francija) in državami z najkrajšo pričakovano življenjsko dobo (Litva, Latvija, Bolgarija in Romunija) ostaja okrog osem let.

V vseh evropskih državah visoko izobraženi prebivalci živijo dlje in v boljšem zdravstvenem stanju kot prebivalci z najnižjo stopnjo izobrazbe. Razlike so še posebej izrazite v državah centralne in vzhodne Evrope. Zato je vse bolj pomembno, da vse evropske države sprejmejo učinkovite javnozdravstvene strategije s ciljem preprečevanja bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju.
 

Neenakosti v dostopnosti do zdravstvene oskrbe povečujejo neenakosti v zdravju
V večini držav članic EU je univerzalno zdravstveno zavarovanje zagotovilo nemoteno dostopnost do zdravstvene oskrbe tudi v času zadnje gospodarske krize. Žal je v Bolgariji in Grčiji veliko prebivalcev vsaj začasno izgubilo zavarovalno kritje. V nekaterih državah se je kritje določenih zdravstvenih storitev zmanjšalo, hkrati pa se je povečalo neposredno plačevanje prebivalcev za zdravstvene storitve (t. i. “out-of-pocket”). Podatki v poročilu OECD in EK kažejo, da je v povprečju v EU delež prebivalcev z nizkimi dohodki, ki si ne morejo privoščiti zdravstvene in zobozdravstvene oskrbe, štirikrat večji v primerjavi s prebivalci z visokimi dohodki. Tako velike razlike bodo lahko imele dolgoročne zdravstvene in ekonomske posledice.
 

Kakovost zdravstvene oskrbe se izboljšuje, vendar še vedno obstajajo velike vrzeli
V zadnjih letih se je kakovost zdravstvene oskrbe v večini držav EU kljub krizi izboljšala. Na primer stopnje umrljivosti zaradi srčnega infarkta so se v zadnjem desetletju v EU zmanjšale za 40 %, zaradi kapi pa za 20 %. Še vedno obstajajo velike razlike v stopnji preživetja zaradi teh bolezni: oseba, ki je hospitalizirana zaradi srčnega infarkta na Madžarskem ali v Latviji, dvakrat bolj verjetno umre v 30 dneh po sprejemu, kot oseba sprejeta v bolnišnico na Danskem ali Švedskem. Prav tako med državami občutno variira preživetje pri različnih vrstah raka. Vsekakor si morajo države, ki po ključnih kazalnikih zaostajajo za drugimi članicami EU, prizadevati izboljšati preventivo, zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka ter ostalih življenjsko ogrožajočih bolezni.

Druge ključne ugotovitve publikacije Health at a Glance: Europe 2014 so:

  • Kriza ima različne vplive na zdravje in umrljivost populacije: stopnje samomorilnosti so v povprečju v začetku krize zrasle, kasneje pa so v večini držav upadle na raven pred krizo. Umrljivost zaradi prometnih nezgod se je v začetku ekonomske krize zmanjšala, enako izpostavljenost onesnaženemu zraku; čeprav se je izpostavljenost nekaterim onesnaževalom v zadnjih letih ponovno povečala.
  • Med letoma 2009 in 2012, so se izdatki za zdravje v realnih cenah v polovici evropskih držav zmanjšali, v ostalih pa se je rast izdatkov občutno upočasnila. Pred letom 2009 je bila povprečna letna rast 4,7 %, v obdobju med letoma 2009 in 2012 pa so se izdatki za zdravje v povprečju zmanjšali za 0,6 % letno.
  • Leta 2000 je bilo v povprečju število zdravnikov v EU 2,9 zdravnika na tisoč prebivalcev, v letu 2012 pa 3,4 zdravnika na tisoč prebivalcev. Rast je bila največja v Grčiji, predvsem v času pred gospodarsko krizo, in v Veliki Britaniji (povečanje za 50 % med letoma 2000 in 2012). V vseh državah je gostota mreže zdravnikov večja v urbanih področjih, kar vodi v pomanjkanje ali slabšo dostopnost na določenih področjih.
  • Med državami EU lahko opazimo velika odstopanja v čakalnih dobah za nenujne kirurške postopke. Nekatere države so v zadnjih letih uspele bistveno skrajšati čakalne dobe za načrtovane kirurške postopke, v drugih državah (npr. v Španiji in na Portugalskem) pa so se čakalne dobe v obdobju krize spet povečale.
     

Slovenija ima v primerjavi z državami članicami EU močne in šibke plati

  • Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji preseglo 80 let ter je eno leto nad povprečjem EU-28. Kljub dolgoletnemu ugodnemu trendu je razlika v pričakovanem trajanju življenja (v starosti 65 let) med najvišje in najnižje izobraženimi moškimi v Sloveniji še vedno velika in znaša 4,2 leti, med ženskami pa 1,5 let.
  • Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji je najnižja med vsemi državami EU, in sicer znaša 1,6 na tisoč živorojenih otrok. Malo višje deleže dosegajo nordijske države, Češka republika in Luksemburg, evropsko povprečje pa znaša 4,0 na tisoč živorojenih otrok.
  • V Sloveniji je izmed vseh držav EU najnižji delež oseb, ki si niso mogle privoščiti zdravstvene oskrbe zaradi finančnih ali drugih razlogov.
  • Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah EU-28. Prav tako je večja od povprečja EU-28 umrljivost zaradi prometnih nezgod pri moških in umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija sodi med štiri države (poleg Slovenije še Litva, Latvija in Madžarska), ki imajo za več kot polovico višjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora v primerjavi z evropskim povprečjem.
  • Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja EU-28:
  • poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let znaša 11 litrov ali 1 liter več kot v povprečju EU-28;
  • marihuano je v zadnjih 12 mesecih uporabilo 10,3 % prebivalcev med 15. in 34. letom ali 0,8 % več kot v EU-27;
  • kokain je v zadnjih 12 mesecih uporabilo 1,2 % prebivalcev med 15. in 34. letom, kar je enako kot v EU-26.
  • Zaskrbljujoče nizki so deleži odraslih, ki dnevno uživajo zelenjavo (manj kot 50 % odraslih prebivalcev), hkrati pa so opazne velike razlike med spoloma v uživanju sadja (vrzel med spoloma znaša več kot 20 %).
  • Kar 18,3 % odraslega slovenskega prebivalstva ima prekomerno telesno težo, kar je 1,6 % več kot v EU-26.
  • Slovenija je imela v letu 2011 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je pod povprečjem EU-28; s tem kazalnikom je Slovenija primerljiva le z Romunijo (2,5) in Poljsko (2,2). Največ zdravnikov na tisoč prebivalcev je v Grčiji (6,2) in v Avstriji (4,9), povprečje EU pa znaša 3,4 zdravnika na tisoč prebivalcev.
  • V primerjavi s povprečjem EU v Sloveniji prebivalci porabijo malenkostno več zdravil za nižanje krvnega tlaka, za zniževanje ravni holesterola ter za sladkorno bolezen; poraba antidepresivov pa je rahlo pod povprečjem EU. Poraba antibiotikov je znašala 14,4 definiranih dnevnih odmerkov (DDD) na tisoč prebivalcev, kar je skoraj tretjino manj kot v EU-27, kjer je poraba znašala 20,4 DDD na tisoč prebivalcev.
  • Precepljenost populacije zaradi otroških bolezni je v Sloveniji enaka povprečju EU-28; tako je precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju 96% (enako kot v EU), proti ošpicam pa 95% (EU: 94%).
     

Več podatkov o »Health at a Glance: Europe 2014« je na voljo na spletni strani na naslednji povezavi , obrnete pa se lahko tudi na predstavnike OECD. Mediji lahko kontaktirajo: Francesca Colombo (tel. +33 1 45 24 93 60) ali Gaetan Lafortune (tel. + 33 1 45 24 92 67). 
 

Mediji lahko prenesejo poročilo z OECD zaščitene strani ali pa kontaktirajo OECD Media Division (tel. + 33 1 45 24 97 00).