Že kmalu po opustitvi kajenja telo začne popravljati škodo, povzročeno s kajenjem, koristi opustitve pa se s časom večajo. Zdravje pljuč se začne izboljševati kmalu, po dveh tednih do treh mesecih se začne izboljševati pljučna zmogljivost, po enem do devetih mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem, po desetih letih pa je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu. V Sloveniji še vedno kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, se je pa razširjenost kajenja pomembno zmanjšala med mladostniki in mladimi odraslimi. Kljub prepovedim v zakonodaji ostaja oglaševanju, razstavljanju in promociji tobačnih izdelkov izpostavljen znaten delež tako mladih kot odraslih prebivalcev Slovenije.

Z novim Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) iz leta 2017 smo se v Sloveniji na tem področju pridružili najnaprednejšim državam v svetu. Zakonodaja vključuje številne učinkovite ukrepe, med katerimi so nekateri že stopili v veljavo; med drugim kombinirana slikovno besedilna opozorila na embalaži tobačnih izdelkov za kajenje, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih in povezanih izdelkov, širitev prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih na povezane izdelke ter prepoved uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v vseh vozilih v prisotnosti mladoletnih. Od jeseni 2018 je Ministrstvo za zdravje izdalo preko 6.000 dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, v začetku maja 2019 pa smo uspešno vzpostavili sistem sledljivosti in varnostnih elementov za tobačne izdelke, kot nam ga narekuje evropska Direktiva o tobačnih in povezanih izdelkih z namenom preprečevanja nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki. Od januarja 2020 dalje bodo cigarete in tobak za zvijanje na voljo le še v enotni embalaži, z enotno barvo, obliko in velikostjo elementov na embalaži. »Ministrstvo za zdravje je uspelo zagotoviti tudi občutno povišanje sredstev za sofinanciranje programov nevladnih organizacij za preprečevanje začetka kajenja in za opuščanje kajenja, med katerimi so bili nekateri nagrajeni za izjemne dosežke s strani Evropske Komisije in Svetovne zdravstvene organizacije,» je povedala Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje in napovedala: »Pripravili smo osnutek dolgoročne strategije na področju nadzora nad tobakom, ki bo v mesecu juniju v javni razpravi. Predlog strategije med drugim vključuje ukrepe in aktivnosti za učinkovito izvajanje in nadzor nad sprejeto zakonodajo, dodatne preventivne ukrepe in aktivnosti za preprečevanje začetka kajenja med mladimi ter ukrepe in aktivnosti za opuščanje kajenja«.

Mladi ostajajo ključna ciljna skupina tobačne industrije
Novi zakonodajni ukrepi so pomembni predvsem za zaščito mladih. »Enotna emabalaža in dovoljenja za prodajo sta pomembna z vidika mladih, saj se s tem zmanjša privlačnost kajenja in dostopnost mladoletnim. Po naših raziskavah se dostopnost tobaka mladoletnim sicer zmanjšuje po uvedbi dovoljenj za prodajo, je pa še vedno zaskrbljujoče visoka,” je povedala Urška Erklavec, predsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.

Razširjenost kajenja med mladostniki in mladimi odraslimi, ki so tudi ključna ciljna skupina novega zakona, se je zmanjšala
Raziskave, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izvedel pred in po uvedbi novega zakona v letu 2018, v ključni ciljni skupini zakona – pri mladostnikih – kažejo na pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja. »Največje spremembe beležimo v preprečevanju začetka kajenja med mladostniki. Delež tistih, ki so v življenju kadarkoli kadili, se je znižal tako med 13-letniki, 15-letniki in tudi 17-letniki. Spodbudno je tudi, da se je tako med 15-letniki kot tudi 17-letniki znižal delež tedenskih in dnevnih kadilcev. V tem obdobju v Sloveniji nismo uvedli drugih pomembnih ukrepov ali izvajali večjih aktivnosti, razen ukrepov iz novega zakona, zato lahko po naši oceni pomemben del teh sprememb pripišemo ukrepom novega zakona. S tem se nadaljuje dolgoletno zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki,« je navedla Helena Koprivnikar z NIJZ in dodala, da delež kadilcev med odraslimi prebivalci ostaja nespremenjen. V posameznih starostnih skupinah pa je prišlo do pomembnih sprememb – pomembno se je znižal delež kadilcev v najmlajši starostni skupini, to je med mladimi odraslimi. »Za to, da bodo ukrepi novega zakona lahko pokazali svoje največje učinke, pa bo potrebno počakati na uveljavitev vseh ukrepov novega zakona, zagotoviti njihovo dosledno izvajanje ter glede na njihovo dolgoročno naravnanost počakati, da se učinek ukrepov v celoti pokaže. Želimo pa opozoriti, da raziskave tudi kažejo, da so kljub prepovedim v zakonodaji znatni deleži tako mladostnikov kot odraslih še vedno izpostavljeni oglaševanju, razstavljanju in promociji tobačnih izdelkov. To nakazuje na kršitve ukrepov zakonodaje, kar lahko zmanjšuje učinke novih ukrepov,« je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.

Pomemben poudarek opuščanju kajenja namenjajo tudi v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (Klinika Golnik), kjer zdravijo bolnike z različnimi pljučnimi in drugimi obolenji, na razvoj katerih lahko pomembno vpliva tudi kajenje. Ker hospitalizacija bolnikov lahko poviša dovzetnost za sporočila, povezana z opustitvijo kajenja, imajo njihovi zdravstveni delavci v času hospitalizacije zelo pomembno vlogo pri promociji opuščanja kajenja. »Oblikovan imamo poseben multidisciplinarni tim zdravnikov, medicinskih sester in psihologinje, ki poskrbijo za beleženje kadilskega statusa pri vseh hospitaliziranih pacientih, dajanje kratkega nasveta vsem kadilcem in tudi

sledenje pacientom po odpustu iz bolnišnice,« je povedala dr. Saša Kadivec s Klinike Golnik in poudarila pomen kompetentnega in predanega zdravstvenega osebja, ki si za razgovor z bolniki lahko vzame dovolj časa. Izkazalo se je tudi, da so intervencije o opuščanju kajenja, pri katerih sodeluje več strokovnjakov, ki se medsebojno dopolnjujejo, učinkovitejše. V Klini Golnik pacienta ocenijo in  razvrstijo v tri skupine (pripravljen, negotov in nepripravljen pacient) in na podlagi tega izvajajo aktivnosti. »Paciente po enem in šestih mesecih pokličemo ter preverimo njihov aktualni odnos do kajenja in jih podpremo v nadaljnjem procesu opuščanja kajenja. Podpora in spremljanje bolnikov v obliki telefonskih pogovorov ali nadaljnjih svetovalnih obravnav tudi v času po odpustu iz bolnišnice, pomagajo da je intervencija še učinkovitejša. Pomembno je, da znajo zdravstveni delavci učinkovito podati nasvet o opuščanju kajenja. Pri tem veliko pozornosti namenjamo temu, da vsi naši bolniki dobijo nasvet glede opuščanja kajenja brez obsojajočega odnosa, temveč z razumevanjem za njihove težave in s konkretnimi nasveti v procesu opuščanja« je razložila dr. Saša Kadivec s Klinike Golnik.

Brez tobaka za zdravje pljuč
Zdravje pljuč je ključnega pomena za splošno zdravje in dobro počutje, tobačni dim pa vpliva na zdravje pljuč - tako kadilcev kot nekadilcev - po vsem svetu. Grožnja za zdravje pljuč, ki jo povzroča uporaba tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu, upravičuje nadzor na področju rabe tobaka za številne, različne kategorije bolezni. Če želimo doseči zavezo, izraženo v ciljih trajnostnega razvoja Združenih narodov - zmanjšati prezgodnjo umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni za tretjino do leta 2030 - mora biti nadzor nad tobakom prednostna naloga. »Nobena stopnja izpostavljenosti tobačnemu dimu ni varna. Najboljši ukrep za preprečevanje bolezni dihal in izboljšanje zdravja pljuč na svetovni ravni je zmanjšanje rabe tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu. Upad njegove rabe je spodbuden, vendar pa to še ne zadostuje za dosego splošnega cilja, to je 30-odstotnega zmanjšanja razširjenosti rabe tobaka med odraslim prebivalstvom v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije,« pa zaključuje dr. Aiga Rurane, predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji.

Tobačni in povezani izdelki predstavljajo velik problem za nastanek bolezni pljuč, kar je z opustitvijo uporabe teh izdelkov ali z ne-začetkom njihove uporabe možno popolnoma preprečiti. Andrej Martin Vujkovac, strokovni sodelavec Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, je ob povedal: “Zanimivo je kako malo so prebivalci ozaveščeni o negativnih učinkih kajenja novih izdelkov, kot so npr. elektronske cigarete, na pljučne bolezni, medtem ko velika večina ve, da kajenje tradicionalnih cigaret povzroča pljučnega raka. Na tem področju naš čaka še dosti dela, kateremu bo naš inštitut v naslednjih letih namenil veliko pozornosti.”

Raziskave kažejo, da tobačni dim vključno s pasivnim kajenjem in elektronsko cigareto ter onesnaženim zrakom, še posebej škodljivo vpliva na razvoj pljuč v prenatalnem obdobju in po rojstvu otroka. »Večje je tudi tveganje za pojav astme. Pljuča imajo bistveno vlogo za zdravje in dobro počutje ljudi.  Čeprav je naša tobačna zakonodaja med najnaprednejšimi v svetu in pripomore k večji zaščiti in ozaveščanju, pa je izpostavljenost pasivnemu kajenju še vedno znatna, zlasti v domovih,« je povedala Mihaela Lovše, vodja Slovenske zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, hkrati pa pozvala kadilce, da se vključijo v Facebook kampanjo za opuščanje kajenja (Opusti in zmagaj).

Avdio izjava Helene Koprivnikar z NIJZ. [1]

Izbrana predavanja s simpozija ob Svetovnem dnevu brez tobaka 2019

• ZOUTPI in nadzor ZIRS [2]
• Pomoč pri opuščanju kajenja v Bolnici Golnik [3]
• Uveljavljeni načini pomoči pri opuščanju kajenja [4]
• Kampanja spodbujanja nekajenja na Onkološkem inštitutu [5]
• Spremembe razširjenosti kajenja po uvedbi ZOUTPI [6]