Da bi povečevali obveščenost in znanje prebivalcev o koristih zdrave prehrane je bil v Sloveniji vzpostavljen Nacionalni portal o hrani in prehrani: www.prehrana.si [1]. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je povedal: »Pri različnih objavah s  področja prehrane je izjemno veliko nasprotujočih si informacij, ki med prebivalci povzročajo precejšnjo zmedo. Pogosto so v ozadju tudi finančni interesi ponudnikov različnih živilskih izdelkov. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani zato ne omogočamo nobenega oglaševanja ali drugačnega komercialnega obveščanja. Naš edini namen je prebivalcem ponuditi verodostojne, strokovne in razumljive informacije s področja prehrane v različnih življenjskih obdobjih. Portal združuje vsebine, ki jih pripravljajo strokovnjaki z različnih strokovnih institucij in  strokovnih področij, povzema pa tudi vsebine z drugih verodostojnih virov. Poleg prehranskih priporočil so pojasnjeni različni miti s področja prehrane, redno pa dopolnjujemo tudi zbirko najpomembnejših informacij o hranilni sestavi različnih živil in njihovih sestavinah. Objavljamo tudi aktualne novice in dogodke s področja prehrane. Da bi zagotovili boljšo razumljivost in lažjo uporabo s strani prebivalcev, so ključni prispevki podprti z izpostavljenimi najpomembnejšimi informacijami in grafičnimi prikazi.« Dopolnila ga je Doc. Dr. Anita Kušar, vodja projekta na Inštitutu za nutricionistiko: »Če ste zmedeni, ko se odločate med maslom ali margarino, ali pa ko vam v ekološki prodajalni kot alternativo oljčnemu olju ponudijo kokosovo maščobo, se je o teh vprašanjih vsekakor smotrno informirati na neodvisnem in verodostojnem mestu - portalu prehrana.si.«

Pomembnost osveščanja prebivalstva na področju prehrane potrjujejo rezultati aktualnih raziskav

»Naše raziskave kažejo, da kljub razpoložljivosti živil z izboljšano prehransko sestavo na tržišču, prebivalci po takšnih živilih ne posegajo pogosto. Pred nedavnim smo v ugledni znanstveni revij Nutrients objavili rezultate študije, v kateri smo raziskovali trende v količini soli v različnih skupinah predelanih živil,« je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodal: »Z upoštevanjem prodajnih podatkov smo ugotovili, da s spreminjanjem sestave med letoma 2011 in 2015 nismo dosegli bistvenega izboljšanja stanja. To je jasen signal, da je treba okrepiti tako aktivnosti na področju spodbujanja prilagajanja sestave živil v živilski industriji kot tudi ozaveščenosti potrošnikov, da bodo posegali po reformiranih živilih. S tem namenom se izvajajo številni projekti, med drugim na Inštitutu za nutricionistiko od leta 2015 naprej nagrajujemo najbolj inovativna živila, kjer se kot ključni parameter upošteva prav hranilna vrednost in sestava živila. Letošnji razpis je odprt do konca novembra, nagrajence pa bomo javnosti predstavili v začetku leta 2018.«

Prehrana.si podpira strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti

Prehrana.si je eden izmed programov, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje in udejanja cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti 2015 – 2025. Ekipa portala je na razpisu prepričala z zagotavljanjem preverjenih in verodostojnih informacij ter prehranskih priporočil, ki so zbrane na enem mestu in so lahko v pomoč vsem prebivalcem Slovenije. Na Ministrstvu za zdravje poleg vloge portala v zagotavljanju verodostojnih informacij, v portalu vidimo tudi prostor za izmenjavo dobrih praks in pristopov proizvajalcev, trgovcev kot tudi turističnih delavcev pri zagotavljanju zdrave ponudbe.

 »Za zdravo prehranjevanje je poleg dobre ozaveščenosti prebivalcev ključna tudi dobra ponudba živil z ugodno prehransko sestavo, ki so dostopna najširši skupini prebivalcev. To so živila, ki vsebujejo manj soli, nasičenih maščob, enostavnih sladkorjev, pa tudi več potrebnih mineralov in vlaknin kot sorodni izdelki na tržišču,« je povedala dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje, Direktorat za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje (MZ) in dodala, da so v  okviru teh prizadevanj na ministrstvu podprli projekt razvoja inovativnih živil z ugodno prehransko sestavo v izvedbi Inštituta za nutricionistiko in program Zbornice živilskih in kmetijskih podjetij, ki bo omogočal usklajeno delovanje in koordinacijo domače živilsko-predelovalne industrije pri zmanjševanju sladkorja v mlečnih izdelkih in pekovskem pecivu. »Veseli nas, da se nam pri izvajanju nacionalnega programa Dober tek Slovenija pridružujejo tudi  trgovske verige z zmanjševanjem vsebnosti soli in sladkorja v izdelkih lastnih trgovskih blagovnih znamk in na to opozarjajo svoje kupce. S tem prevzemajo del odgovornost do potrošnikov in prispevajo k boljši ozaveščenosti in obveščenosti svojih kupcev. Seveda pa si dolgoročno želimo krepiti sodelovanje še širše, s celotnim trgovskim in turistično-gostinskim sektorjem«, je še povedala dr. Marjeta Recek z MZ.

Trendi prehranjevanja se počasi izboljšujejo

Po več kot desetletju načrtnega dela, kateremu daje strateški okvir nova Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, in raziskav vedenjskega sloga in zdravja odraslih prebivalcev Slovenije (Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001, 2004, 2008, 2012, 2016) ugotavljamo nekatere trende bolj zdravega načina prehranjevanja, predvsem pri razporejanju dnevnih obrokov, uživanju brezalkoholnih pijač ter pri uporabi maščob. »Različne doslej opravljene nacionalne raziskave sicer kažejo, da še vedno uživamo premalo zelenjave, sadja, polnovrednih žit in izdelkov, stročnic ter rib,« je povedala prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in dodala, da z določenimi vzorci prehranjevanja smo lahko nepotrebno izpostavljeni škodljivim trans maščobam.

»Živimo v okoljih, ki pri posameznikih spodbujajo neuravnoteženo prehranjevanje in na različne načine približujejo visoko predelano in manj kakovostno hrano, s tem pa se poglabljajo socialno ekonomske razlike«, je povedal dr. Matej Gregorič z NIJZ in nadaljeval: »Pri usmerjanju prehrane vseh prebivalcev Slovenije k bolj zdravim izbiram se mora povečati ponudba zdravju bolj koristnih živil, ki bodo hkrati tudi lahko dostopna. Pri teh prizadevanjih ima pomembno  vlogo  partnerstvo  s  pridelovalci  hrane,  z živilsko-predelovalno  industrijo,  s trgovino in z gostinskimi oziroma z javnimi ponudniki prehrane.« Tovrstno partnerstvo je v Sloveniji pred kratkim zaživelo tudi s projektom »PREŽIVI«, ki ga vodi Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, sofinancira pa Ministrstvo za zdravje in kot neodvisni evalvator sodeluje tudi NIJZ.

Preoblikovanje živil uspešno le s celostnim pristopom

Preoblikovanje živil si predstavljamo kot spreminjanje že obstoječih živil na trgu tako, da se nekatera hranila odstranijo (npr. trans maščobne kisline) ali zmanjšajo (npr. sol, sladkor, nasičene maščobe), pri tem pa se okus, tekstura in rok trajanja ne spreminjata bistveno. Preoblikovanje živil v javnozdravstvenem pogledu se nagiba tudi k ohranjanju tistih hranil, ki so bolj koristna zdravju (npr. vlaknina, vitamini, minerali). »Pri preoblikovanju živil pričakujemo, da se koristi za zdravje pokažejo prej in pri vseh, saj posamezniku ni treba bistveno spreminjati svojih prehranjevalnih navad. Izkušnje na področju zmanjševanja vnosa soli pri prebivalcih Slovenije pa so pokazale, da je preoblikovanje živil lahko uspešno le s celostnim pristopom, ki vključuje tudi večjo ozaveščenost ljudi. Zato je najširši dostop do rezultatov nacionalnih raziskav in verodostojnih informacij, ki ga zagotavlja nacionalni portal »PREHRANA.SI« še kako pomemben,« je pojasnila dr. Urška Blaznik z NIJZ.   

Dodatno gradivo:

• Prehrana.si podpira strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti - dr. Marjeta Recek [2]
• Nacionalni portal o prehrani - prof.dr. Igor Pravst [3]
• Zdrava izbira = lahka izbira - dr. Urška Blaznik [4]
• Predstavitev programa Preživi [5]