Ker se pri otrocih in mladostnikih povečuje čas, ki ga preživijo v zaprtih prostorih in z uporabo različnih tehnologij, bi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) radi spodbudili starše, naj ne dopuščajo predolge in pretirane uporabe različnih tehnologij v času počitnic in tudi sicer. Poleg tega naj imajo nadzor in pregled nad tem, kaj otroci in mladostniki pri njihovi uporabi počnejo. Namesto pasivnega preživljanja prostega časa naj jih usmerijo v aktivne oblike preživljanja prostega časa: npr. druženje s prijatelji, gibanje v naravi, na prostem, v igranje različnih iger in gibalnim aktivnostim.

Zaradi vse pogostejše uporabe spletnih socialnih omrežij ter igric se je v zadnjih letih namreč zelo povečal čas pred različnimi zasloni oz. uporaba tehnologije pri otrocih in mladostnikih. Pod izrazom tehnologija mislimo na vse vrste naprav: od televizorja, računalnika, telefona do tablice, ki s svojo vsebino in možnostmi virtualnega povezovanja z drugimi, igranja igric in drugih aktivnosti pritegnejo našo pozornost in povzročijo, da smo lahko zaradi njih v sedečem/pasivnem položaju ure in ure.

Pediatri opozarjajo (npr. Ameriška pediatrična akademija (American Academy of Pediatrics) in Kanadsko združenje pediatrov (Canadian Society of Pediatrics ), ki jim sledijo tudi slovenski pediatri), da naj bi bili otroci med tretjim in petim letom največ 1 uro na dan pred takšnimi zasloni, otroci in mladostniki med 6. in 18. letom pa največ 2 uri na dan. Nekateri pa celo odsvetujejo uporabo sodobne tehnologije do 12. leta starosti. Kot glavne razloge navajajo neugoden vpliv na določene kognitivne funkcije, kot so pomanjkanje pozornosti, slabšo koncentracijo, zmanjšanje sposobnosti za učenje ter zmanjšanje zmožnosti samoregulacije. Poleg tega naj bi bila uporaba sodobne tehnologije povezana z več sedečega vedenja in premalo gibanja, kar ima za posledico debelost in slabšo psihofizično pripravljenost. Pogosta posledica je tudi pomanjkanje spanca in počasnejši psihosocialni razvoj.

Maja 2011 je Svetovna zdravstvena organizacija označila mobilne telefone kot potencialno karcinogene zaradi sevanja. Otroci so iz različnih razlogov bolj občutljivi kot odrasli in temu še bolj izpostavljeni.

Za starše je pomembno, da vedo, koliko časa otroci in mladostniki uporabljajo različne naprave: od televizije, tablice, telefona, računalnika in tudi kaj počnejo na njih oz. preko njih. Pomembno je, da se o tem z njimi tudi pogovarjajo. Otroci in mladostniki namreč pogosto ne znajo presoditi in oceniti potencialnih nevarnosti. Tako na primer na družabnih omrežjih objavljajo slike, podatke ali osebne informacije, ki jih lahko kdo zlorabi, ali pa se zapletajo v pogovore z neznanci. Zato je pomembno, da imamo družinska pravila o tem, koliko prostega časa na dan ali na teden lahko otroci ali mladostniki preživijo na takšnih napravah in na internetu (tudi preko mobilnega telefona) in da se tega tudi držimo. Poleg tega pa določimo tudi, kdaj in kje se sodobnih naprav ne uporablja – npr. med jedjo, družinskim kosilom, med pogovori, na izletih itd. Sodobne tehnologije naj bodo nameščene v skupnem prostoru in ponoči ugasnjene.

Pomembno je, da se pogovorimo z otroki in mladostniki tudi o tem, česa se na internetu ne počne: npr. objavljanje neprimerni vsebin, slik, osebnih podatkov (kot je npr. naslov, telefon, e-naslov, šole, ki jo obiskujejo itd.), sestajanje z neznanci, ki so jih spoznali preko interneta brez vednosti staršev. Nedopustno je tudi vsakršno nadlegovanje, trpinčenje, nagovarjanje k nezakonitim dejanjem, samopoškovalnemu vedenju in sovražni govor. Pri tem je pomembno, da otroku oziroma mladostniku damo vedeti, da smo vedno na razpolago za pogovor in pomoč. Če doživi kaj od zgoraj navedenega, mora o tem obvestiti starše ali druge odrasle ali prijaviti na spletni strani, v igri, na družabnem omrežju, forumu, mobilnemu operaterju.

Starši in otroci se lahko skupaj dogovorite in si izberete dan ali teden, ko računalnika in interneta ne boste uporabljali. Posebej med počitnicami. Namesto tega se dogovorite, kako boste preživeli čas skupaj, katere družabne igre se boste igrali ali počeli kaj zanimivega. Spodbujajmo svoje otroke in mladostnike, da si poiščejo svoj hobi, ki ni povezan s sodobnimi tehnologijami npr. druženje s prijatelji, športne ali družabne igre, piknik, prostovoljstvo, pisanje dnevnika, kuhanje zanimivih jedi itd.  

Tudi pri nas je vse več otrok in mladostnikov, ki kažejo znake zasvojenosti s socialnimi omrežji ali igranjem računalniških igric. Ti znaki se kažejo v tem, da otrok ali mladostnik vse več časa preživlja na različnih napravah in da to vpliva na njegovo vsakodnevno delovanje, odnose, navade, obveznosti, npr. da se zapira vase, popušča v šoli, je odsoten, izgublja stik s seboj in drugimi, ne kaže zanimanja za stvari, ki so ga včasih zanimale itd. Če to opazite pri svojem otroku ali mladostniku, ukrepajte, se z njim pogovorite in mu pomagajte. Če ne veste, kako, poiščite strokovno pomoč (viri pomoči so navedeni spodaj). Več o varni uporabi interneta in sodobnih tehnologij si lahko preberete na www. [1]safe.si [2].

Klopi in njihovo odstranjevanje

Pomembno je, da se po vrnitvi iz narave npr. gozda preoblečemo in dobro pregledamo ter morebitnega klopa, pritrjenega na kožo, čim prej odstranimo. Odstranimo ga lahko s posebno pinceto. Po odstranitvi klopa se mesto ugriza umije z vodo in milom. Če se pogosto in/ali dlje časa zadržujemo v naravi, se priporoča uporaba repelentov, to je snovi, ki preprečujejo pike klopov. Nadalje se priporoča nošnja svetlih oblačil, kjer klopa hitreje opazimo, pokritje telesa z oblačili npr. dolge hlače s hlačnicami v obuvalu, srajce z dolgimi rokavi.

Več o klopih in nalezljivih boleznih, ki jih prenašajo, je na voljo na naslednji povezavi [4]. 

Nasveti potnikom

Potniki naj pred potovanjem in na poti poskrbijo za zaščito svojega zdravja. Med nalezljivimi boleznimi na potovanju so najpogostejše potovalna driska, okužbe zgornjih dihal, okužbe kože, spolno prenosljive bolezni, bolezni, ki jih prenašajo komarji in številne druge bolezni. Potnikom pred potovanjem zato svetujemo posvet v eni izmed ambulant za potovalno medicino, ki delujejo na vseh devetih območnih enotah NIJZ [5]. Ambulanto je priporočljivo obiskati vsaj šest tednov pred potovanjem. Na voljo so cepljenja proti hepatitisu A in hepatitisu B, klopnemu meningoencefalitisu, meningokoknemu meningitisu, otroški paralizi, rumeni mrzlici, steklini, tetanusu, trebušnemu tifusu in zaščita z zdravili proti malariji.   

Delovni čas ambulant je objavljen na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi [6]. Več o malariji je na voljo na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi [7]. O cepljenju proti hepatitisu A je na voljo naslednja povezava [8].  

Zdrava in uravnotežena prehrana ter zadostno uživanje tekočin

Vročina lahko v poletnih mesecih za naše telo predstavlja šok in delovanje v skrajnih pogojih. Zato moramo biti posebno pozorni, da se primerno prehranjujemo in pijemo dovolj tekočine. Pomembna je ustrezna uravnotežena prehrana z dovolj zelenjave in sadja (če se le da iz lokalnega okolja), ki ju je zlasti v poletnih mescih pri nas v izobilju in je praviloma cenovno dostopnejša. Sezonski lokalni pridelki so običajno bolj optimalno dozoreli in imajo višjo hranilno vrednost. To pomeni, da vsebujejo večje količine metabolitov v primerjavi s sadjem in zelenjavo, ki sta bila skladiščena in transportirana daljši čas. Pitje dovolj tekočin, predvsem vode, nesladkanih zeliščnih čajev ter razredčenih 100 % sadnih sokov, v vročih poletnih dneh izboljša delovanje organizma, počutje in razpoloženje.

Prehranska priporočila za vroče poletje:

• V vročih dneh uživajmo več manjših dnevnih obrokov, ki ne preobremenijo naše presnove.
• Obroke si popestrimo s kozarcem hladnega jogurta, kefirja, kislega mleka in kosom svežega sadja in/ali zelenjave iz lokalnega okolja za boljšo odpornost.
• Otroci naj bi dnevno zaužili od 1 do 1,5 litra, odrasli pa 2,5 litra tekočine, predvsem vode (če je vodovodna voda neustrezna, se priporoča ustekleničena pitna voda), nesladkane zeliščne čaje ter razredčene naravne 100 % sadne ali zelenjavne sokove. Neprimerne za pitje so gazirane in negazirane sladkane in aromatizirane brezalkoholne pijače in energijske pijače, ki so običajno le vir praznih kalorij (vsebujejo namreč večje količine dodanega sladkorja). Lahke gazirane in negazirane aromatizirane brezalkoholne pijače vsebujejo manj kalorij, imajo pa dodana umetna sladila, ki za otroke in mladostnike niso priporočljiva.
• Zaradi povečanega znojenja v vročih dneh pijemo več, še zlasti, če smo telesno aktivni.
• Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih prek celega dneva, tako v času obroka kot med obroki. Ker se blaga izsušitev pojavi še pred občutkom žeje, smo še posebej pozorni pri majhnih otrocih, ki imajo večje potrebe po tekočini in niso sposobni tako dobro regulirati telesne temperature kot odrasli.
• Otroci naj imajo v svoji bližini vedno na razpolago dovolj pitne vode, ohlajenega čaja ali razredčenega sadnega soka brez dodanih sladkorjev.
• Izogibajmo se pitju kave in alkohola, pretirano hladnim pijačam ter pijačam z dodanim sladkorjem.

Gibanje

• Poletne dni izkoristimo za čim več gibanja [9] v naravi: tek, hoja, plavanje, kolesarjenje, skupinske igre, igre z žogo, sprehod s kužkom, ples ...
• Gibajmo [10] se vsaj eno uro na dan (otroci in mladostniki) oziroma vsaj pol ure na dan (odrasli).
• Za gibanje izberimo zgodnje dopoldanske ali pozne popoldanske ure, ko vročina že popusti.
• Izogibajmo se naporom sredi dneva, ko sonce najbolj pripeka, saj telesni napori v vročini lahko škodijo zdravju.
• Z gibanjem izgubimo več tekočine, zato jo sproti nadomeščajmo. Če se krepko oznojimo, si privoščimo tudi izotonične napitke.
• Pri aktivnostih oblecimo lahka oblačila, ki nas ne bodo ovirala, še posebej pazljivo pa izberimo obutev.
• Pred vsako telesno dejavnostjo nekaj minut namenimo ogrevanju telesa, po končani telesni dejavnosti pa ne pozabimo na sproščanje in umirjanje telesa.
• S polnim želodcem ne izvajajmo gibalnih aktivnosti - med obrokom in gibanjem naj bosta vsaj dve uri razmika.
• Gibajmo se, ko smo spočiti in naspani, saj bomo tako zmanjšali možnost poškodb. 

Zaščita pred soncem

Poletje je obdobje, ko lahko zaradi počitnic, dopustov in dolžine dneva več časa prebijemo na prostem.

Še posebej smo veseli sončnih dni. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota), tudi škodljive učinke na naše zdravje.

Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju nismo izpostavljeni le na obali in ob bazenu, ampak tudi pri vsakodnevnih opravilih, pri kolesarjenju ali pri hoji v šolo, pri rekreaciji in športu na prostem, pri druženju na prostem s prijatelji in vrstniki, na pikniku, pri delu na vrtu itd. Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1). Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.

Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi:

• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro.

• Redno spremljajmo tudi opozorila glede vsebnosti ozona v zraku in ravnajmo skladno s pripadajočimi priporočili  http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/ [12].

Plakat Varno s soncem – Opomnik s priporočili za zaščito pred soncem [13] (za povečavo kliknite na sliko)