Ocena tveganja za pojav ebole v Sloveniji je še vedno nizka

30. 10. 2014
Za ebolo je v zadnjih mesecih v zahodnih afriških državah (Sierra Leone, Liberija, Gvineja) zbolelo več tisoč ljudi in skoraj polovica zbolelih je umrla. Vzroki za širjenje bolezni v teh državah so predvsem neustrezne higienske razmere in pomanjkljiva zdravstvena oskrba. Zaradi neustreznih razmer je na teh območjih zbolelo tudi veliko zdravstvenih delavcev. Čeprav izbruh te hude bolezni v Afriki traja že nekaj mesecev, je izven teh držav bolezen izjemno redka in sicer en bolnik v Evropi in štirje v ZDA. Nevarnost za pojav ebole v Evropi in Sloveniji je zelo majhna. Obstaja možnost, da iz Sierra Leone, Liberije in Gvineje v času inkubacije pripotujejo potniki ali zdravstveni oziroma humanitarni delavci, ki so bili tam v tesnem stiku z zbolelimi za ebolo.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zaradi izbruha ebole prebivalcem Slovenije odsvetuje vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. Čeprav je tveganje za večino potnikov nizko, pa se lahko poveča za tiste, ki bi potrebovali zdravstveno oskrbo v prizadetih območjih. Zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in pomanjkanja zdravstvenega osebja na teh območjih je lahko dostopnost do zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali drugih zdravstvenih težav omejena.

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, utrujenostjo, izgubo teka, bruhanjem, drisko, bolečino v trebuhu, glavobolom, bolečinami v mišicah ali drugimi nespecifičnimi simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved. Diagnozo postavimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.

NAJPOGOSTEJŠA VPRAŠANJA IN ODGOVORI SO DOSTOPNI NA SPLETNI POVEZAVI

 

PRIPOROČILA ZA POTNIKE, ki potujejo v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone ali druga območja, kjer poteka prenos ebole ali se od tam vračajo

Tveganje, da so bili potniki izpostavljeni virusu ebole je nizko, razen če so bili v stiku z bolniki, se dotikali umrlih za ebolo ali obiskali zdravstvene ustanove.

Za preprečevanje okužbe z virusom ebole se priporočajo splošni higienski ukrepi, ki tudi sicer veljajo za potovanja po svetu, kot so izogibanjene posrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja in zelenjave pred zaužitjem, redno umivanje rok in zaščiteni spolni odnosi. Predvsem pa je za preprečevanje okužbe pomembno izogibanje stikom z bolniki in umrlimi za ebolo ter stikom s krvjo in telesnimi izločki bolnikov.
 

Potnikom svetujemo naj:

  • se izogibajo krajem, kjer poteka izbruh bolezni,
  • se izogibajo neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, uživanju mesa divjih živali,
  • operejo in olupijo sadje in zelenjavo pred zaužitjem,
  • poskrbijo za zaščiten spolni odnos,
  • redno umivajo roke z milom ali uporabijo razkužilo,
  • se izogibajo stikom z bolniki ter stikom s krvjo in telesnimi izločki bolnikov ali umrlih
  • se izogibajo stikom s predmeti, za katere je možno, da so onesnaženi s telesnimi tekočinami ali izločki bolnikov ali umrlih,
  • se izogibajo okolju, ki je gosto poseljeno z netopirji, npr. jamam, rudnikom in zakloniščem,
  • se vnaprej pozanimajo o ustrezni zdravstveni ustanovi na teh območjih in si uredijo zavarovanje, ki jim v primeru bolezni ali poškodbe krije evakuacijo s prizadetih območij v spremstvu zdravstvenega osebja.

Potnikom, ki se vrnejo v domovino iz prizadetih držav in so bili na potovanju izpostavljeni okužbi, to je neposrednemu stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami/izločki zbolelih ali umrlih za ebolo, vključno z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom (tudi če je že okreval) ter z divjimi živalmi ali njihovim mesom svetujemo naj:

  • bodo ob vrnitvi domov še 21 dni od zadnje izpostavljenosti okužbi pozorni na morebiten pojav za ebolo značilnih bolezenskih znakov,
  • v primeru, da se pojavijo bolezenski znaki, ostanejo doma, omejijo stike z drugimi ljudmi in pokličejo epidemiologa ter upoštevajo njegova navodila.
     

ZDRAVSTVENA JAVNOST

NIJZ je skupaj s strokovnjaki s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Inštitutom za imunologijo in mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani pripravil priporočila za obravnavo bolnika s sumom na ebolo. Priporočila, ki so jih prejeli zdravstveni delavci, se bodo po potrebi posodabljala.
 

MEDNARODNO LETALIŠČE IN PRISTANIŠČE

Obstaja tudi možnost, da bi bolnik z ebolo v Slovenijo prišel preko mednarodnega letališča Brnik in tudi preko mednarodnega pristanišča Koper, zato je NIJZ pripravil oziroma obnovil Smernice za ukrepanje v pristanišču v Kopru in na letališču v Ljubljani. V smernicah so natančno opredeljena navodila glede postopanja s potnikom, ki bi kazal znake ebole in njegovimi kontakti.

V kolikor bi potnik med poletom ali plovbo zbolel z vročino, glavobolom ali krvavitvami in prihaja z območja, kjer je izbruh ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo prevozniki natančna navodila, katere ukrepe morajo izvesti. Navodila zajemajo ravnanje osebja in obveščanje pristojne letališke oziroma pristaniške službe ter zdravstvene službe in protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika prepeljali na zdravljenje na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Potnike, ki bi bili na potovanju v stiku z bolnikom z ebolo, bi obravnaval epidemiolog glede na stopnjo tveganja izpostavljenosti.
 

OSEBE, KI SO BILE IZPOSTAVLJENE OKUŽBI Z EBOLO

Osebe, ki so bile izpostavljene okužbi z ebolo (npr. ob tesnem stiku z bolnikom z ebolo), bi glede na stopnjo tveganja izpostavljenosti svoje zdravstveno stanje še 21 dni od zadnje izpostavljenosti opazovala sama ali pa bi morala o njem dnevno poročati epidemiologu.
 

PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE DRŽAVAM

Odbor za izredne dogodke (Emergency Committee) pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) je na sestanku v začetku avgusta 2014 podal priporočila glede izbruha ebole v zahodnoafriških državah, na podlagi katerih je direktorica SZO razglasila, da izbruh ebole predstavlja tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena, ki zahteva usklajen mednarodni odziv. Ukrepi so bili pripravljeni za tri skupine držav:

  • države, kjer prihaja do prenosa ebole,
  • države, ki mejijo na prizadete države in
  • ostale države.

Slovenija sodi v tretjo skupino držav, kjer ni aktivnega prenosa virusa ebole in ne meji na prizadete države. Za vse te države, vključno Slovenijo, zato veljajo naslednja priporočila:

  • SZO ne priporoča omejitev mednarodnih potovanj in prometa blaga.
  • Država naj potnikom, ki potujejo na prizadeta področja, zagotovi ustrezne informacije o tveganjih, ukrepih za zmanjševanje teh tveganj in nasvete, kako ravnati ob morebitni izpostavljenosti virusu ebole.
  • Država mora biti pripravljena za zgodnje odkrivanje, preiskovanje in zdravljenje zbolelih za ebolo.
  • Zagotavlja naj ustrezno laboratorijsko diagnostiko ebole.
  • Na letališčih ali glavnih državnih mejnih prehodih naj potnike, ki se vračajo z znanih prizadetih območij in imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen, ustrezno obravnavajo v skladu z navodili.
  • Država naj splošni javnosti zagotovi natančne in ustrezne informacije o eboli in o ukrepih za zmanjševanje tveganja izpostavljenosti virusu ebole.
  • Država naj bi bila pripravljena tudi na morebitno evakuacijo svojih državljanov (npr. zdravstvenih delavcev), ki so bili izpostavljeni virusu ebole.

Odbor je poudaril tudi, da naj SZO in drugi mednarodni partnerji še naprej podpirajo prizadevanja za učinkovito izvajanje teh priporočil.
 

O BOLEZNI

Povzročitelj

Ebola, poznana kot virusna hemoragična mrzlica, je posledica okužbe z virusom ebole, ki spada v družino Filoviridae. Izbruh ebole se je prvič istočasno pojavil leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. V Kongu je bil izbruh v vasi, ki se nahaja v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Bolezen se od takrat občasno pojavlja v različnih državah Afrike. O potrjenih primerih ebole so poročali izpod saharske Afrike, iz Demokratične republike Kongo, Gabona, Sudana, Slonokoščene obale, Ugande in Konga. Od marca 2014 o primerih in smrtih zaradi ebole poročajo iz držav zahodne Afrike - Gvineje, Liberije in Sierra Leone.

Bolezenski znaki

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, utrujenostjo, izgubo teka, bruhanjem, drisko, bolečino v trebuhu, glavobolom, bolečinami v mišicah ali drugimi nespecifičnimi simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved.

Način prenosa

Ebola se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Za naravne gostitelje virusa ebole se smatrajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Okužba se na človeka prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice ...). Med ljudmi se okužba prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so onesnaženi s temi izločki.

Virus ebole se ne prenaša z običajnimi stiki na javnih mestih z ljudmi, ki ne kažejo, da bi bili bolni. Z virusom ebole se ne morete okužiti prek stika z denarjem in živili ali kopanjem v bazenu. Komarji ne prenašajo virusa ebole. Virus ebole se ne prenaša po zraku kot virus gripe.

Virus ebole se zlahka uniči z milom, belilom, izpostavljenostjo soncu, visokimi temperaturami ali sušenjem. Pranje oblačil, ki so bila onesnažena s telesnimi tekočinami ali izločki, v pralnem stroju bo uničilo virus ebole. Virus ebole preživi le kratek čas na površinah, ki so izpostavljene soncu ali se posušijo. Dlje časa lahko virus preživi na oblačilih ali materialih, na katerih so madeži krvi ali drugih telesnih tekočin ali izločkov

Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov, saj takrat njegova kri in izločki vsebujejo velike količine virusa. Kužni so tudi posmrtni ostanki. Najbolj ogroženi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom.

Inkubacijska doba

Traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do 10 dni.

Zdravljenje

Bolnika moramo izolirati, da se prepreči širjenje okužbe. Specifičnega zdravila za bolezen ni, zdravimo samo simptome in vzdržujemo telesne funkcije. Pri zdravljenju in negi morajo zdravstveni delavci uporabljati ustrezno osebno varovalno opremo in strogo upoštevati ukrepe kontaktne izolacije, ki preprečujejo posreden in neposreden prenos okužbe pri stiku z bolnikom in njegovimi izločki. Zaradi večje zaščite in varnosti se smiselno upoštevajo tudi načela kapljične izolacije.

Registriranega cepiva še ni na voljo.