Ob mesecu preprečevanja zasvojenosti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjamo na pomen sodelovanja pri preprečevanju uporabe drog med mladostniki. V publikaciji “Od prvega poskusa do pogoste uporabe tobaka, alkohola in konoplje med mladostniki v Sloveniji« ugotavljamo, da je uporaba omenjenih psihoaktivnih snovi med mladostniki razširjena, znaten delež mladostnikov pa uporablja več kot eno od teh snovi.

Na pobudo Globalnega zavezništva za odpravo svinčene barve, ki deluje v okviru mednarodnega programa za kemijsko varnost Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), je zadnji teden oktobra vsako leto namenjen opozarjanju na problematiko izpostavljenosti svincu in škodljivim vplivom na zdravje. Cilj aktivnosti je odpraviti uporabo svinčenih barv v svetu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) območni enoti (OE) Ravne v tem času že tradicionalno v vrtcih Zgornje Mežiške doline izvajamo delavnice »Igrajmo se zdravje«.

Preventivni program To sem jaz bo danes, 9. oktobra, predstavljen kot vodilni primer dobre prakse s področja duševnega zdravja v skupini za otroke in mladostnike v Londonu na uglednem strokovnem srečanju, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki, politični odločevalci in posamezniki z izkušnjo duševnih težav iz 30 držav. Na dogodku Global Ministerial Mental Health Summit lahko prisostvujejo le vabljeni strokovnjaki. Program To sem jaz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je dobil posebno mesto na srečanju, ki bo mednarodno strokovno javnost povezovalo na področju angažirane skrbi za duševno zdravje. Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so program To sem jaz razvili in ga vodijo, se priložnosti veselijo, obenem pa napovedujejo nadaljnje razvojno delo v letih 2018-2019, ko je nadgradnjo programa na javnem razpisu podprlo Ministrstvo za zdravje. Zagotovo je vztrajnost celjske ekipe ena od kvalitet, ki ciljno gradi kontinuirano 17-letno delovanje programa za duševno zdravje mladih.

Na prvem skupnem srečanju izvajalcev pristopa SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) se je zbralo preko 400 sodelujočih, ki prihajajo iz 18 različnih lokalnih okolij po Sloveniji ter z različnih področij. Prisotni so bili strokovnjaki iz zdravstvenega, socialnega, nevladnega sektorja in zavoda za zaposlovanje ter predstavniki občin, policije. Do sedaj se je reševanje problematike alkohola pogosto uvrščalo le v zdravstveni sektor, čeprav to področje presega samo zdravstveni vidik. Na SOPA zato povezujemo še socialni in nevladni sektor ter lokalne skupnosti, saj je to edini način, da dosežemo dolgoročne spremembe v družbi. Slovenija potrebuje takšen celostni pristop, saj je močno prisotna t. i. mokra kultura, kjer mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim nudijo užitek, pomenijo družbeno vezivo ter so del takih ali drugačnih praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov. Prisotna je torej visoka stopnja pitja alkohola, ki je družbeno sprejet. Na SOPA tako začenjamo sistematično pot, kako odpraviti oz. zmanjšati negativne posledice tveganega in škodljivega pitja ter skupaj narediti korake k zdravemu življenjskemu slogu vseh nas.