Z znanjem do boljšega zdravja

Izsledki 19. vala raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

14. 01. 2022
Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja spletno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Raziskava na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah. Prvi del raziskave (do vključno 12. vala raziskave) se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa se izvaja enkrat na mesec. Podlaga raziskave je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, zato bodo nekateri podatki tudi mednarodno primerljivi.

V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Spodaj objavljamo glavne izsledke 19. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 7. do 10. decembra 2021 na vzorcu 1029 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, in nekatere primerjave s preteklimi valovi:

Cepljenje

• Od junija 2021 do decembra 2021 se pomembno zmanjšuje delež oseb, ki covida-19 niso prebolele in proti virusu SARS-CoV-2 niso cepljene. Takih oseb je med udeleženci raziskave le še 18,6 % in se je njihov delež v 19. valu glede na junij 2021 zmanjšal za 18,3 odstotne točke. Narašča delež cepljenih tako med tistimi, ki so covid-19 že preboleli (za 8,1 odstotnih točk v primerjavi s 13. valom raziskave), kot med tistimi, ki ga niso (za 11,4 odstotnih točk v primerjavi s 13. valom raziskave).

• 26,7 % anketirancev se ne namerava cepiti proti covidu-19. Med glavnimi razlogi,, zaradi katerih se ne nameravajo cepiti, so zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in mnenje, da cepivo ni varno. Da se ne nameravajo cepiti zato, ker se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk, še vedno izraža več kot polovica teh anketirancev.

• V 19. valu raziskave, ki je potekal tik pred začetkom uporabe cepiva Comirnaty 10 za otroke, stare od 5 do 11 let, v Sloveniji, je le 13 % staršev otrok, mlajših od 12 let, odgovorilo, da bo cepilo svojega otroka, ko bo cepivo na voljo; 3,7 % jih je bilo glede tega neopredeljenih. Nihče od necepljenih staršev ne bi cepil svojega otroka; tudi 68,9 % cepljenih staršev otroka ne bi cepilo.

• Na dan 12. 1. 2022 je NIJZ pri otrocih, starih do vključno 11 let, zabeležil 1869 cepljenj s prvim odmerkom, kar predstavlja 1% otrok v starostni skupini 5 do 11 let.

 

Stališče do obveznega cepljenja

• Anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (60,8%), sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju (54,1 %). Več kot polovica anketiranih oseb (54 %) meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za prebivalce, starejše od 50 let. Da bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse polnoletne prebivalce Slovenije, meni manj kot polovica anketiranih oseb (44,1 %). Obveznost cepljenja pri vseh navedenih skupinah v največji meri podpirajo najstarejši anketiranci (od 65 do 74 let), najmanj pa anketiranci v starostni skupini od 30. do 49. leta starosti.

• Cepljene osebe, v primerjavi z necepljenimi, v veliko večji meri podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za vse zgoraj navedene kategorije. Tako na primer 74,3 % cepljenih anketirancev podpira obvezno cepljenje vseh prebivalcev Slovenije, starejših od 50 let, in 63 % obvezno cepljenje za vse polnoletne prebivalce Slovenije.

 

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehlada

• Podatki 19. vala raziskave kažejo, da 10,5 % anketiranih oseb ne bi upoštevalo odrejene 10-dnevne karantene v primeru visoko tveganega stika, kar pomeni da bi potencialno lahko širili okužbo z virusom SARS-CoV-2 . Med najmlajšo skupino anketirancev je oseb, ki ne bi upoštevale odrejene karantene 18,3 %, med starostno skupino od 30 do 49 let pa 11 %.

• V 19. valu raziskave nas je tudi zanimalo, kako bi anketirane osebe ravnale v primeru, da bi se pri njih pojavili znaki prehlada ali okužbe dihal. Možnih je bilo več odgovorov. Večina (66,5 %) jih je navedla, da bi izvedla samotestiranje in dobra polovica (52,9 %) bi poklicala svojega osebnega zdravnika. Le 1,7 % anketirancev je navedla, da ne bi storili ničesar.

• Delež oseb, ki bi se zagotovo testirale, če bi bile v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na covid-19 in same ne bi razvile simptomov, v 19. valu znaša 85,4 % - ta delež je od prvega vala raziskave zrasel za 21 odstotnih točk in kaže na pozitivno spremembo v zavedanju in ravnanju ljudi.

 

Uporaba zaščitnih mask

• 2,3 % oseb je navedlo, da mask ne uporabljajo, 37,4% anketiranih oseb uporabi eno masko ali več na teden, skoraj enak delež eno na dan in le 22,5 % oseb uporabi na dan dve maski ali več. V najmlajši starostni skupini je največ, več kot polovica takih, ki uporablja eno masko za več dni, v najstarejši starostni skupini pa je največ tistih, ki uporabijo eno masko na dan.

• Anketirance, ki so starši šoloobveznih otrok, smo vprašali koliko mask za enkratno uporabo uporabi njihov otrok v enem šolskem dnevu. Polovica anketiranih staršev je odgovorila, da otroci uporabijo eno masko na dan, dobra četrtina je navedla, da otroci uporabijo dve maski ali več na teden in slaba četrtina, da njihov otrok uporablja eno masko več dni.

 

Celotno poročilo 19. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje je objavljeno na naslednji povezavi.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.