Z znanjem do boljšega zdravja

Izsledki 18. vala raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

22. 12. 2021
Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja spletno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Raziskava na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah. Prvi del raziskave (do vključno 12. vala raziskave) se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa se izvaja enkrat na mesec. Podlaga raziskave je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, zato bodo nekateri podatki tudi mednarodno primerljivi.

V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Spodaj objavljamo glavne izsledke 18. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 9. do 12. novembra 2021 na vzorcu 1026 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, in nekatere primerjave s preteklimi valovi:

Cepljenje

  • Od 13. vala raziskave dalje narašča delež cepljenih anketiranih oseb tako med tistimi, ki so covid-19 že preboleli, kot med tistimi, ki ga niso. Delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti, pa po 14. valu raziskave (ko je dosegel vrh s 35,2 % takih oseb) postopno upada. Ta trend upadanja se je v zadnjem obdobju sicer ponovno nekoliko upočasnil.
  • Med cepljenimi anketiranci v 18. valu raziskave jih več kot polovica covida-19 še ni prebolela (57,9 %), manj kot 3 % pa je bilo cepljenih in so kljub temu kasneje zboleli za covidom-19. Največji delež tistih anketirancev, ki so bili cepljeni, pa so covid-19 preboleli pozneje, je bilo cepljenih le z vektorskimi cepivi.
  • Slaba četrtina (23,4 %) anketirancev se ne namerava cepiti. Med glavnimi razlogi, zaradi katerih se anketiranci ne nameravajo cepiti proti covidu-19, prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in mnenje, da cepivo ni varno. Da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk, meni več kot polovica teh anketirancev, kar kaže na to, da bi morebitna uvedba obveznega cepljenja pri tej skupini verjetno naletela na še večji odpor.

Stališče do pogoja PCT (prebolevnik, cepljen, testiran)

  • Če je bila v 11. valu raziskave (potekala je od 23. do 26. aprila 2021) dobra polovica anketiranih oseb mnenja, da bi morale biti vse dejavnosti oz. storitve dostopne brez dokazil o izpolnjevanju pogoja PCT, je bilo v 18. valu raziskave takih oseb le še 31,3 %, kar je najmanj doslej. To kaže na to, da se je med ljudmi povečalo zavedanje o pomenu pogoja PCT za zmanjševanje števila okužb.
  • Podpora izpolnjevanju PCT pogoja se je za vse dejavnosti v primerjavi s prejšnjim valom raziskave zvišala, kar potrjuje povečanje zavedanja o pomenu pogoja PCT pri vseh starostnih skupinah in je verjetno povezana tudi s slabšanjem epidemiološke situacije v Sloveniji. Več kot polovica anketiranih oseb tudi podpira izpolnjevanje (62,8 %) in preverjanje (58,9 %) PCT pogoja na delovnem mestu. Gre za najvišjo podporo v zadnjih treh valovih raziskave.
  • V času, ko potrdilu o izpolnjevanju PCT pogoja še ni bilo potrebno priložiti tudi osebni dokument, se je v medijih veliko govorilo o zlorabi potrdil. Zato smo v 18. valu raziskave anketirance, ki ne izpolnjujejo PC pogoja, spraševali tudi o tem, ali so že kdaj uporabili PCT potrdilo od druge osebe zato, da so zadostili PCT pogoju. Da so to že kdaj uporabili, je poročalo 28,3 % teh anketirancev; 8,1 % anketirancev pa je navedlo, da PCT potrdilo druge osebe uporablja pogosto ali vsakodnevno. Največ tistih, ki uporablja PCT potrdilo druge osebe  pogosto ali vsakodnevno, je med anketiranci v starostni skupini od 18 do 29 let.
  • Anketirance smo spraševali tudi, ali menijo, da bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 obvezno za zaposlene v določenih področjih dela, oziroma za vse polnoletne osebe. Tudi tu anketiranci v največjem deležu podpirajo uvedbo obveznega cepljenja za zaposlene v zdravstveni dejavnosti (60,6%), sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju (54,0 %). Skoraj polovica anketiranih oseb meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za prebivalce, starejše od 50 let, ki so v primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2 najbolj ogroženi.
  • Skoraj 83 % anketiranih oseb, bi se zagotovo testiralo, če bi bili v stiku z nekom, ki je imel pozitiven test na covid-19, kar je za 18,5 odstotnih točk več kot v 1. valu raziskave in pomeni, da ljudje sprejemajo testiranje kot pomemben ukrep v boju proti covidu-19.

Pandemska izčrpanost

  • Anketiranci so v 18. valu raziskave izrazili predvsem utrujenost od razprav o covidu-19 v medijih – to utrujenost je tokrat izrazilo skoraj 62,4 odstotkov vprašanih, skoraj 40 odstotkom oseb gre tudi na živce, če slišijo kaj o covidu-19. Petina oseb izgublja voljo do boja proti covidu-19 – delež teh oseb se je v primerjavi z 10. valom raziskave sicer znižal za 16,6 odstotnih točk.
  • Največjo pandemsko izčrpanost glede na rezultate doživljajo najmlajši anketiranci in sicer ženske v večji meri kot moški. Se je pa pandemska izčrpanost v primerjavi s 13. valom raziskave (od 8.6. do 10.6.2021), še posebej pa v primerjavi z 10. valom raziskave od 9.4. do 12.4.2021), znižala  in to v vseh starostnih skupinah, kar kaže na to, da se počasi prilagajamo na pandemske razmere.

Pandemska izčrpanost je pričakovan in naraven odziv ljudi na dolgotrajno javno-zdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Pojavi se postopoma in nanjo vplivajo čustva, izkušnje in stališča. Sčasoma pri ljudeh pride do izčrpanosti kompenzatornih mehanizmov za obvladovanje krizne situacije in s tem do pomanjkanja motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj.

Celotno poročilo 18. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje je objavljeno na naslednji povezavi.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.