Z znanjem do boljšega zdravja

Izsledki 15. vala raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

16. 09. 2021
Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja spletno anketno raziskavo o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), ki daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Raziskava na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah. Prvi del raziskave (do vključno 12. vala raziskave) se je izvajal enkrat na dva tedna, drugi del pa se izvaja enkrat na mesec. Podlaga raziskave je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki je bil preveden in v skladu z navodili SZO ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, zato bodo nekateri podatki tudi mednarodno primerljivi.

V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti odraslih prebivalcev Slovenije, kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje priporočenih samozaščitnih vedenj, ki se pojavi postopoma in na katero vplivajo posameznikova čustva, izkušnje in stališča. Kaže se v zmanjšanju zavedanja o tveganjih, povezanih s širjenjem bolezni covid-19, nepripravljenosti za informiranje in neizvajanju samozaščitnih vedenj. Vpliva pa tudi na samo uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Spodaj objavljamo glavne izsledke 15. vala panelne spletne raziskave, ki je potekala od 25. do 28. avgusta 2021 na vzorcu 1032 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let, in nekatere primerjave s preteklimi valovi:

Podpiranje trenutno veljavnih in posameznih ukrepov

Zaskrbljujoče je, da delež anketirancev meni, da prebivalci Slovenije upoštevajo ukrepe povezane z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2, manj za 6,7 odstotnih točk v 15. valu, v primerjavi z 14. valom. V primerjavi s 13. valom pa za skoraj 15 odstotnih točk.

Med morebitnimi ukrepi bi v največjem deležu (21,2 %) anketiranci podprli prepoved zbiranja ljudi, razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.

Cepljenje

Podatki iz 15. vala raziskave kažejo, da je bilo cepljenih že več kot 60 % anketiranih oseb, in sicer je 54,7 % oseb že prejelo dva odmerka cepiva, 7,1 % pa en odmerek cepiva proti covidu-19. Skoraj tretjina (29,1 %) anketirancev pa v 15. valu raziskave navaja, da se ne namerava cepiti. Delež tistih, ki se ne nameravajo cepiti, je najvišji v starostnih skupinah od 18-29 let in 30 -49 let, v katerih ima tako stališče okoli 38 % oseb.

Cepiti so se v največji meri pripravljeni moški v najstarejši starostni skupini (povprečje 5,2 na 7-stopenjski lestvici), najbolj pa cepljenje zavračajo ženske v obeh najmlajših starostnih skupinah (povprečje 3,3 na 7-stopenjski lestvici)

Interes za cepljenje otrok, mlajših od 12 let

V naši raziskavi je le 17 % staršev otrok, mlajših od 12 let, odgovorilo, da bi cepili svojega otroka proti covidu-19, ko bo cepivo na voljo. Interes je bil statistično značilno večji pri starših, ki so se tudi sami cepili proti covidu-19. Največ staršev je odgovorilo, da bo odločitev za cepljenje otroka, mlajšega od 12 let, odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov o tem, da je cepivo varno (48 %), in od tveganja za težji potek bolezni pri otroku (40 %).

Pravilo (PCT)  »prebolevnik, cepljen, testiran«

V primeru, da je pogoj za koriščenje storitve predložen negativen test, 53,1 % anketirancev meni, da bi moral zadostovati hitri antigenski test. 41,5 % jih meni, da bi morale biti vse storitve in dejavnosti dostopne brez kakršnihkoli dokazil povezanih s covidom-19.

Več kot 40 % anketirancev meni, da bi morale vse dejavnosti oz. storitve biti dostopne vsem brez dokazil o cepljenosti, prebolevnosti ali negativnem testu. Dostopnosti storitev brez vseh dokazil si želi skoraj polovica mlajših od 50 let. Polovica vseh in 12,6 % necepljenih anketiranih oseb meni, da bi za cepljene osebe morale veljati manj stroge omejitve kot za necepljene osebe.

Težave po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2 - postcovidni sindrom ali dolgotrajni covid-19

V 15. valu raziskave je večina oseb (72,9 %) imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih sta poročali več kot dve petini prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala motnje spanja in težave s koncentracijo in pomnjenjem. Preseneča velik delež oseb (63,6%), ki se o težavah po prebolelem covidu-19 ne posvetuje z zdravnikom.

Ukrepi za zajezitev širjenja okužb s covidom-19 v šolskem okolju in cepljenje otrok

V raziskavi je sodelovalo 295 anketirancev, ki so starš ali skrbnik vsaj enemu otroku mlajšemu od 18 let in živijo v skupnem gospodinjstvu. Starši najbolj podpirajo, da šolanje poteka v živo za vse otroke (učence in dijake) ne glede na epidemiološko situacijo (82,5 %).

Anketirani starši, ki so cepljeni proti covidu-19, so v večji meri naklonjeni ukrepom/dejanjem za zajezitev širjenja okužb s covidom-19 v šolskem okolju v primerjavi z anketiranimi starši, ki niso cepljeni. 

Stališča glede cepljenja otrok in vpliv pandemije na življenjski slog otrok

Z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih je bilo 20,9 % otrok starih 12 let in več. Prav tako so za 20,9 % otrok njihovi starši izrazili namero, da bodo cepljeni, 53,2 % otrok ni in ne bo cepljenih, 2,5 % otrok ni bilo cepljenih zaradi zdravstvenih razlogov.

Za več kot tretjino otrok (35,3 %) so starši poročali o poslabšanju njihove telesne dejavnosti. Po drugi strani so se pri skoraj 20 % otrok izboljšali družinski odnosi, oziroma so le ti v 64,7% ostali nespremenjeni. Podobni rezultati so glede spanja in zdrave prehrane ter zdravstvenega stanja otrok.

Celotno poročilo 15. vala panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje je objavljeno na naslednji povezavi.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.