Moj življenjski slog

Investicija v preventivne programe je investicija v razvoj in napredek

17. 10. 2022
V zadnjih 20. letih je Slovenija dosegla pomemben napredek na področju zmanjševanja naraščajočega bremena kroničnih nenalezljivih bolezni pri odraslih. S trendom prekomerno sedečega življenjskega sloga, vseprisotnega stresa in drugih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni se uspešno spopada sistematičen in organiziran državni presejalni in preventivni Program integrirane preventive kroničnih bolezni – program Skupaj za zdravje, ki je na voljo vsem odraslim prebivalcem Slovenije.
dr. Aiga Rurane
mag. Vesna Kerstin Petrič
Jožica Maučec Zakotnik
Rade Pribakovič
dr. Branko Gabrovec

Program Skupaj za zdravje obsega preventivne preglede, delavnice in individualna svetovanja ter pester nabor različnih aktivnosti za krepitev zdravja v lokalnih skupnostih, katerih skupni namen je preprečevanje in obvladovanje najpogostejših kroničnih bolezni ter krepitev, ohranjanje in izboljšanje zdravja.

Takšna celovita sistemska rešitev je zgled dobre prakse tudi na mednarodnem nivoju, kot je na strokovni konferenci preventive za odraslo populacijo ob obeležitvi jubileja programa izpostavila tudi dr. Aiga Rurane, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji: »Zelo plodno sodelovanje med javnim zdravjem in primarnim zdravstvenim sistemom, z zdravstvenimi domovi, ki so multidisciplinarni in osredotočeni na preventivne in promocijske aktivnosti v svoji lokalni skupnosti, je ključno vplivalo na odlične rezultate v izboljševanju zdravja celotne populacije.«

Zaradi tega se k nam prihajajo učit tudi iz drugih držav, ugotavlja mag. Vesna Kerstin Petrič, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. K temu dodaja, da ob zavedanju, da preventiva ne daje rezultatov v zelo kratkem času, mogoče v nekaterih resorjih, predvsem v finančnem, manjka še uvid, da je to področje, v katerega se vendarle splača investirati: »Danes se seveda vse več govori, da je investicija v preventivne programe v bistvu investicija v razvoj in napredek posamezne države. Tega še nismo v celoti usvojili, ampak smo že skoraj tam.«

Na 14. letni konferenci preventive za odraslo populacijo, ki je potekala 10.-12. oktobra 2022 v Portorožu, smo se sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki v sodelovanju s strokovnjaki iz osnovne zdravstvene dejavnosti ter številnimi drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci razvijamo in upravljamo program Skupaj za zdravje, posvetili dosežkom prvih 20 let organizirane preventive za odrasle v Sloveniji in predstavitvi vizije razvoja za naprej.

»Ponosni smo na rezultate, ki smo jih dosegli v 20 letih izvajanja Nacionalnega programa primarne preventive srčno žilnih bolezni v osnovni zdravstveni dejavnosti. Skupaj z izvajalci primarnega zdravstvenega varstva, skupaj s podpornimi javno zdravstvenimi politikami, različnimi projekti v lokalni skupnosti, programom Živimo zdravo, programom Mura in številnimi drugimi aktivnostmi, smo uspeli zmanjšati umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni za več kot 50 %. Kar je zelo pomembno, je to, da smo zmanjšali predvsem umrljivost v srednjem življenjskem obdobju in da so ljudje, ki prevzemajo zdrav življenjski slog, veliko bolj zdravi, živijo kvalitetno življenje in seveda prispevajo veliko k družbi: zmanjšujejo bolniški stalež, invalidnost in pa seveda prezgodnje smrti, kar je zelo pomembno za celotno družbo,« je povzela Jožica Maučec Zakotnik, nekdanja vodja programa Skupaj za zdravje.

Pred 20. leti smo v Sloveniji obrnili nov list v skrbi za zdravje prebivalcev z vzpostavitvijo celovitega integriranega programa preventive kroničnih bolezni. Danes ugotavljamo, da je program Skupaj za zdravje pomembno zmanjšal število smrti zaradi bolezni srca in ožilja v Sloveniji in da smo tudi zaradi tega programa v Sloveniji telesno bolj dejavni, se bolj zdravo prehranjujemo in manj kadimo. Vendar je tudi napredek na področju preventive kroničnih bolezni zaustavila epidemija covid-19, saj kljub visokemu številu prezgodnjih smrti zaradi posledic te bolezni, po besedah dr. Aige Rurane na WHO ocenjujejo, da je v obdobju epidemije kar 19,5 krat več ljudi umrlo pri mlajši starosti zaradi kardiovaskularnih bolezni kot zaradi covida.

Zato bo v prihodnjih letih poleg odziva na nove javnozdravstvene izzive z razvojem integrirane preventivne obravnave tudi osebam s kronično bolečino in mišičnoskeletnimi boleznimi, po miokardnem infarktu in drugih srčnožilnih dogodkih, ter krepitvijo intervencij na področju obvladovanja sladkorne bolezni in debelosti, v ospredju tudi soočanje s posledicami epidemije. Rade Pribaković Brinovec, vodja programa Skupaj za zdravje, tako izpostavlja: »Žal se je med epidemijo covid-19 število odraslih na preventivnih pregledih prepolovilo, za tretjino manj je bilo tudi pregledov kroničnih bolnikov. Nadoknaditi zamujeno v času epidemije covid-19 je zato najpomembnejši izziv programa Skupaj za zdravje v tem trenutku.«


VIDEI:

Skupaj za zdravje - 20 let

Izjava mag. Vesne Kerstin Petrič

Izjava Jožice Maučec Zakotnik