Alkohol

9. september - Dan fetalnega alkoholnega sindroma: Nosečnost brez alkohola za zdravje in dobrobit otrok je skupna odgovornost družbe

08. 09. 2021
9. september (Dan fetalnega alkoholnega sindroma - FAS) je mednarodni dan spodbujanja nosečnosti brez alkohola ter ozaveščanja o posledicah, ki jih lahko povzroči izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu. Odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti je odraz širšega družbenega odnosa do pitja alkohola. Pitje alkohola v času nosečnosti je namreč zelo povezano s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci, zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe.

Način življenja obeh staršev v obdobju pred in okoli spočetja ter med nosečnostjo pomembno vplivajo na otrokovo zdravje skozi celo življenje. Med odločitvami o življenjskem slogu, ki jih bodoča starša sprejmeta v povezavi z nosečnostjo, je za otrokovo zdravje in razvoj pomembna tudi odločitev, povezana s pitjem alkohola. Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, hitro prehaja skozi posteljico do ploda. Raven alkohola v plodovi krvi hitro naraste in je lahko višja, kot raven pri materi. Plodova sposobnost razgradnje alkohola je slaba, zato ostaja v otrokovem telesu dlje časa in nanj škodljivo deluje.

Alkohol lahko vpliva na rast in razvoj otroka skozi celo nosečnost. Enako škodljive so vse vrste alkoholnih pijač, ne glede ali je to pivo, vino, žgane ali mešane alkoholne pijače. Ob tem mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja »Pitju alkoholnih pijač se je priporočljivo odpovedati že v času, ko lahko pride do zanositve, saj nosečnost pogosto še ni prepoznana 4 do 6 tednov. Tudi za nosečnico, ki pije alkoholne pijače, ni nikoli prepozno, da pitje opusti. Otrokovi možgani se razvijajo skozi celo nosečnost, zato, prej, ko nosečnica preneha piti, bolj varno bo to za njenega otroka in zanjo.«

Posledice izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo:

  • Pitje večjih količin alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za številne neugodne izide, kot so spontani splavi, mrtvorojenost, zastoj rasti v maternici, nizka porodna teža in nenadna smrt dojenčka. Tveganje za nekatere neugodne izide poveča že izpostavljenost majhnim količinam alkohola.
  • Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko pri otroku povzroči vrsto doživljenjskih stanj, znanih kot motnje fetalnega alkoholnega spektra (FASD). Simptomi FASD lahko segajo od blagih do težkih in lahko različno prizadenejo različne ljudi. Kažejo se lahko kot učne težave, motnje pozornosti, hiperaktivnost ali vedenjske motnje. Najtežja in najbolj znana posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje kognitivne primanjkljaje, značilne poteze obraza, motnje osrednjega živčevja in rasti. Čeprav so možgani organ, na katerega ima alkohol najtežji vpliv, lahko do nepravilnosti pride tudi na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu in endokrinem sistemu. Ker pri večini otrok s FASD tipične telesne značilnosti niso prisotne, govorimo o FASD tudi kot o nevidni motnji, kar lahko vpliva na to, da mnogi posamezniki s FASD ostanejo neprepoznani.
  • Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je najpogostejši vzrok za kognitivne primanjkljaje pri otrocih, ki jih je mogoče preprečiti. Ocenjeno je, da letno po svetu prizadene 1 do 5 % vseh živorojenih otroku.

Različne študije pri ljudeh in živalih dajejo mešane dokaze o učinkih pitja manjših odmerkov alkohola v nosečnosti (t.i. zmerno pitje). Razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol izhajajo tudi iz genetske dovzetnosti. Trenutno ne poznamo ravni alkohola, ki bi bila varna med nosečnostjo. To podpira uporabo previdnostnega načela in priporočila, da je vzdržnost od alkohola v času načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo najvarnejša izbira.

Novejše raziskave tudi kažejo, da lahko pitje alkohola pri moškem pred spočetjem vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost in morfologijo semenčic ter preko epigenetskih sprememb negativno na plod in morda tudi na naslednje generacije potomcev. Zato je starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, skupna odgovornost obeh partnerjev.

Pogosto pa se alkohol in nosečnost dojema kot nekaj, kar je omejeno samo na nosečnost in povezano izključno z žensko. Vendar nič od tega ne drži. Vplivi alkohola na zdravje ploda ter razvoj in dobrobit otroka se ne začnejo niti ne končajo z nosečnostjo, temveč so povezani s pitjem alkohola v splošni populaciji pri moških in pri ženskah, še preden so noseče ali pred prepoznano nosečnostjo. Razširjenost pitja in opijanja med nosečnostjo je namreč neposredno povezana s splošno razširjenostjo pitja in opijanja med osebami podobne starosti.
 


V Sloveniji večina prebivalcev v rodni dobi pije alkoholne pijače. »Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, NIJZ, je v zadnjem letu 85 % moških in 79 % žensk, starih 18-44 let, pilo alkoholne pijače. 66 % moških in 51 % žensk te starosti je alkoholne pijače vsaj enkrat v zadnjem letu pilo tvegano ali škodljivo. Odstotek prebivalcev, ki so pili tvegano ali škodljivo, je med tako starimi prebivalci višji kot med preostalimi (45-74 let) in se je glede na leto 2001 pomembno zvišal (za 10 %).« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ.

 

V času nosečnosti veliko žensk ne pije alkoholnih pijač. V raziskavi, v kateri so strokovnjaki ugotavljali razširjenost pitja alkohola med nosečnostjo po svetu in v posameznih državah, so ocenili, da je v  Sloveniji takih skoraj tri četrtine nosečnic. Raziskovalci ugotavljajo, da se ženske, ki v času nosečnosti ne pijejo alkohola, pogosteje zavedajo škodljivosti alkohola na splošno in vedo, da pitje alkohola lahko pri otroku povzroči trajne in nepopravljive posledice, zdravje svojega otroka pa ocenjujejo kot eno izmed najpomembnejših vrednot. Med razlogi za prenehanje pitja v obdobju načrtovanja nosečnosti in med nosečnostjo so tudi skrb, da bi s svojim pitjem otroku lahko povzročile škodo ter občutki krivde.

Vendar pa, kot izhaja iz zgoraj omenjene raziskave, naj bi dobra četrtina (27 %) žensk v Sloveniji v času nosečnosti pila alkoholne pijače; pogosto prav v začetnih mesecih, ko bodisi še ne vedo, da so noseče, ali pa so mnenja, da v začetnih fazah nosečnosti pitje alkohola otroku ne more škoditi. Med razlogi za pitje alkohola v času nosečnosti ženske še navajajo, da z nepitjem ne želijo razkriti svoje nosečnosti ter so mnenja, da bodo, če bodo prenehale piti alkohol, izgubile pomemben del druženja, sprostitve in socialne povezanosti. Pogosteje pijejo tudi nosečnice, ki se na splošno manj strinjajo z zdravstvenimi trditvami o pitju alkohola med nosečnostjo in so prepričane, da manjše količine alkohola otroku ne morejo škoditi ter da se njim in njihovemu otroku ne more zgoditi nič hudega. Med razlogi za pitje alkohola v obdobju, ko načrtujejo nosečnost, pa navajajo tudi to, da je načrtovanje nosečnosti lahko časovno dolgotrajno.

Bolj pogosto pijejo nosečnice, ki so starejše, bolj izobražene, ki so že bile noseče in tiste, ki kadijo. Pitje alkohola je pogostejše tudi pri nosečnicah, ki so izpostavljene stresu, so bile zlorabljene ali žrtve nasilja, imajo težave v duševnem zdravju, nosečnosti niso načrtovale ali si materinstva ne želijo. Pogosteje in več pijejo tudi tiste, ki so več pile že pred nosečnostjo, še zlasti, če so se opijale ali bile od alkohola odvisne.

Raziskovalci tudi ugotavljajo, da več in pogosteje pijejo ženske, katerih partnerji pijejo alkohol in se opijajo. Opijanje pri moških je lahko povezano tudi z nenačrtovanimi in nesporazumnimi spolnimi odnosi, s spolnimi napadi in z manjšo verjetnostjo uporabe kondomov. Vse to lahko poveča tveganje za nenamerne in s tem tudi alkoholu izpostavljene nosečnosti. Nasprotno pa ženske, ki se počutijo podprte s strani partnerjev, so bolj zadovoljne v partnerski zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo in poročajo tudi o manj simptomih depresije.

 

Alkoholu izpostavljene nosečnosti so pomemben preprečljiv javno zdravstveni problem, vzroke in dejavnike zanje pa ustvarja in nosi celotna družba. »To je problem, ki ni omejen niti na nosečnost niti na ženske, ampak vključuje tako moške kot ženske, in vzorce pitja alkohola na ravni celotnega prebivalstva, ne le žensk v rodni dobi. Je skupna odgovornost celotne družbe.« je izpostavila mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.

Za zmanjševanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti in njihovih posledic je pomembna osveščenost in sodelovanje celotne skupnosti: oblikovalcev politik in političnih odločevalcev, izvajalcev zdravstvenih in socialno varstvenih storitev, vladnih ter nevladnih organizacij, raziskovalcev, strežnega osebja, prijateljev, družinskih članov, partnerjev in žensk … Strategije, ki zmanjšujejo razpoložljivost, dostopnost ter oglaševanje in tržno komuniciranje alkohola, so najučinkovitejši načini za zmanjševanje pitja alkohola med prebivalci, tudi med tistimi, ki so glede na starost v rodni dobi, vključno z nosečnicami in njihovimi partnerji. Pomembno je tudi, da jih spremljajo učinkoviti klinični in javnozdravstveni pristopi za prepoznavo in pomoč ogroženim ženskam, ki šele načrtujejo nosečnost ali so že noseče. Le-ti morajo potekati na način, ki ne stigmatizira nosečnic, ki pijejo, da jih to ne odvrne od iskanja pomoči.

Informiranost, odnos družbe in usklajena mnenja stroke so med najpomembnejšimi dejavniki pri opuščanju pitja alkohola v času nosečnosti. Poleg poznavanja informacij o tem, da pitje alkohola lahko trajno škodi še nerojenemu otroku, je za opuščanje pitja alkohola v času nosečnosti zelo pomemben odnos drugih. »Verjetnost, da bo nosečnica opustila pitje alkohola, je večja, če okolica od nje ne pričakuje, da bo pila alkohol, če je v to ne sili, če njen partner ne pije ali zmanjša pitje alkohola in tudi njo spodbuja k nepitju alkohola ter če podobno storijo njeni bližnji, sodelavci, prijatelji.« je še dodala dr. Maja Roškar z NIJZ. Ne gre pa prezreti dejstva, ki ga v sodobni družbi zavzemajo družbeni mediji, preko katerih se žal pitje alkohola neredko promovira kot način spoprijemanja z izzivi starševstva. Zato je ključno, da stroka in tudi mediji usklajeno zagovarjajo mnenje, da že pitje majhnih količin alkohola, ne glede na vrsto alkoholne pijače, v času nosečnosti lahko predstavlja tveganje za otrokovo in materino zdravje.


Dodatna gradiva:


Tonske izjave:

01_Tonska izjava_dr. Marjetka Hovnik Keršmanc

02_Tonaska izjava_dr. Marjetka Hovnik Keršmanc 

01_Tonska Izjava_dr. Maja Roškar

02_Tonska Izjava_dr. Maja Roškar

 

Infografike:

POGOSTA VPRAŠANJA

NEKAJ NAČINOV, KI SO VAM LAHKO V POMOČ PRI PRENEHANJU PITJA

Zloženka Za najboljši začetek

Plakat Za naju brez alkohola