Z znanjem do boljšega zdravja

7. april – Svetovni dan zdravja 2021: »Zgradimo pravičen in zdrav svet«

06. 04. 2021
Letošnji Svetovni dan zdravja je posvečen trenutno najbolj aktualni javnozdravstveni temi – kako naš svet po covid krizi vrniti v sprejemljive tirnice življenja na način, da bo bolj pravičen za vse ter da bomo vsi uživali več zdravja in blaginje, kot posamezniki in kot družba. Povabilo »Zgradimo pravičen in zdrav svet« nas spodbuja k iskanju boljših rešitev za delovanje družbe –in to na način, da bodo boljše za vse, tudi za tiste najbolj ranljive. Pravičnost je ključna.

NIJZ je objavil prvo sodobno pregledno publikacijo o neenakostih v zdravju v letu 2011[1] in definiral »socialno-ekonomske neenakosti v zdravju« kot »tiste razlike v zdravstvenih stanjih med družbenimi skupinami z različnim socialno-ekonomskim statusom, ki jih lahko preprečimo in so nepravične.«

Leta 2011 smo ugotavljali, da se Slovenija po umrljivosti dojenčkov v EU uvršča v skupino držav z najnižjo umrljivostjo, da pa je umrljivost dojenčkov pri materah z največ osnovnošolsko izobrazbo 2,6-krat večja kot pri materah z najmanj višješolsko izobrazbo. Pravično? Od kod taka neenakost? Jo znamo razložiti? In še bolj pomembno – znamo učinkovito ukrepati za njeno zmanjšanje?

V letu 2018[2] smo se posvetili prikazu neenakosti v času ekonomske krize in pokazali, da nam je Sloveniji v primerjavi z drugimi državami EU tudi v času ekonomske krize uspelo ohraniti odnosno dobro zdravje prebivalstva kljub odnosno majhnim izdatkom za zdravstvo. Na primer razlike v prihodkih med slovenskimi regijami so se sicer zmanjšale, vendar kot posledica slabšega uspeha bogatejših regij in ne zaradi rasti v revnejših regijah. V času krize se je v Sloveniji povečala stopnja brezposelnosti. Še posebej dolgotrajna brezposelnost, kjer so bili v največji meri prizadeti nizko izobraženi in mladi od 15 do 24 let. Kar pomeni, da se breme krize med različnimi skupinami prebivalstva ni enakomerno in pravično porazdelilo.

V letu 2021 bomo temi neenakosti posvetili več pozornosti, saj je še posebej izpostavljena zaradi covid-19 bolezni in ukrepov za njeno zajezitev. NIJZ se je pri pripravi tretje publikacije o neenakostih v zdravju, ki bo izšla junija 2021, zato povezal z več nacionalnimi inštituti (IER, IRSSV, UMAR, OI), kar je omogočilo uporabo multisektorskih kompetenc in prineslo širše razumevanje neenakosti v zdravju in blagostanju tudi skozi prizmo političnih ukrepov, ki neenakosti lahko ustvarjajo.

Podatki SI-PANDA raziskave kažejo, da se je ekonomski položaj v zadnjih treh mesecih pred raziskavo v povprečju poslabšal približno 30 % prebivalcem Slovenije, od tega 15 % starejšim od 65 let in kar za 43 % tistim od 18. do 25 leta starosti. Najslabše pa svojo finančno situacijo zaznavajo samozaposleni in brezposelni[3] - za katere smo že leta 2018 zaznali, da so najbolj neugodno izšli iz gospodarske krize. Gre za mlade ljudi, mlade družine, tudi zato se je na zaznano novo ranljivost populacije mladih odraslih treba čim prej odzvati. SI-PANDA[4] podatki na primer kažejo, da so se stroški za prehrano značilno bolj povečali v skupinah prebivalcev do 50 let, kjer to velja za skoraj polovico anketiranih. V večjem deležu so se povečali stroški za hrano tudi tistim, ki živijo z otroci, mlajšimi od 18 let (tako je odgovorilo 54,7 % anketirancev), v primerjavi s 34,3 % tistih, ki v svojem gospodinjstvu nimajo mladoletnih otrok. V največjem deležu so se povečali stroški za prehrano tistim, ki so odgovorili, da svojo finančno situacijo v zadnjih treh mesecih pred dnem anketiranja ocenjujejo kot slabšo kot prej (58,4 %). Nekatere šole ukrepajo tako, da so na primer ohranile delovanje šolskih kuhinj za otroke, ki imajo subvencionirano prehrano. Priložnosti, da naredimo še kaj več ponujajo tudi aktivnosti na ravni EU, kot je Jamstvo za otroka.

Letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, je vstopna točka v proces bolj intenzivnega posvečanja tematikam neenakosti v zdravju in socialnim neenakostim. Ne le z namenom, da bomo zbirali in spremljali podatke o neenakostih v zdravju, čeprav so le-ti dragocena osnova za razumevanje stanja in prepoznavanje ranljivosti med prebivalci (kot na primer najnovejša publikacija Neenakosti in ranljivost v zdravju v Sloveniji[5]), vendar si prizadevamo, da bomo znali argumentirati tudi potrebne ukrepe za izboljšanje stanja, tako s stališča ekonomskih in socialnih, kot tudi okoljskih in ekonomskih determinant zdravja.  Želimo si, da bi pomen neenakosti v zdravju pri svojih odločitvah za ukrepe čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki s svojimi odločitvami na različnih ravneh vplivajo na bolj ali manj pravične izide v zdravju in blaginji pri posameznih skupinah prebivalcev.