Sporočila za javnost

10. september – Svetovni dan preprečevanja samomora Preprečevanje samomora je družbena naloga

07. 09. 2020
Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji je v letu 2019 zaradi samomora umrlo 394 oseb. Smrti zaradi samomora lahko preprečujemo in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos že tretjič zapored poteka pod geslom »Skupaj«. Geslo izpostavlja najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora – sodelovanje in povezovanje. Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem (UP IAM), Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija zato vabijo, da se v času od 10. septembra do 10. oktobra pridružite kolesarski akciji »Prekolesarimo svet«.

Akcija »Prekolesarimo Svet« že sedmo leto

Pobudnik akcije Prekolesarimo svet je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora. Sodelujoči iz celega sveta skušajo tudi letos uresničiti izziv, da bi z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Ker je bila akcija v preteklih letih zelo uspešna tudi v Sloveniji, se ji pridružujemo že sedmo leto zapored. Namen akcije je razširjati zavedanje, da je samomor velik javnozdravstveni problem, da ga lahko preprečujemo, in obenem vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi. Več o akciji »Prekolesarimo svet« lahko najdete na spletnih straneh zivziv.si, nijz.si ter Facebook strani UP Inštitut Andrej Marušič.

V letu 2019 v Sloveniji 394 samomorov

Leta 2019 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 18,86 (29,35 za moške in 8,43 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2019 umrlo 394 oseb (307 moških in 87 žensk). Zaradi samomora je umrlo približno štirikrat več moških kot žensk.

Samomorilni količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2019, je nekoliko višji v primerjavi z letom 2018, ko je bil samomorilni količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih. Kljub temu lahko rečemo, da je samomorilni količnik v letu 2019 ostaja pod dolgoletnim povprečjem in da se vzdržuje trend upadanja, ki ga beležimo skozi več let.

 

                    

Doc. dr. Saška Roškar z NIJZ je povedala: »Porast, zabeležen v 2019 nam govori, da je preprečevanje samomora naloga, ki se ji je potrebno kontinuirano posvečati, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi sektorji. Podobna nihanja med posameznimi leti (bodisi v smeri upada ali v smeri porasta števila) smo zabeležili že večkrat, zato je pri zaključevanju oziroma razlagi priporočljiva previdnost. Najbolj objektivno sliko o stanju v populaciji dobimo z opazovanjem večletnega trenda. Trend smrti zaradi samomora v Sloveniji je v upadanju. Kljub višjemu številu samomora v letu 2019, torej, količnik samomora ostaja pod povprečjem desetletnega obdobja 2009 – 2019, ko je znašal 20.

Ob tem je dodala: »V Sloveniji opažamo razlike v umrljivosti zaradi samomora med spoloma saj moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Prav tako opažamo razlike med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije, regije na vzhodu so bolj ogrožene. V primerjavi z mednarodnim povprečjem izstopa tudi visok samomorilni količnik v višjih starostnih skupinah. V prihodnosti si moramo prizadevati, da bi še bolj okrepili različne preventivne dejavnosti - ozaveščanje splošne javnosti, aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih skupinah (splošna javnost, različni profili strokovnjakov …) in omejevanje dostopnosti do sredstev. Različne aktivnosti in različne sektorje bomo poskusili združiti pri delu v Interdisciplinarni skupini za preprečevanje samomora, ki jo v sklopu Resolucije nacionalnega plana za duševno zdravje vodimo na NIJZ. Ena izmed aktualnih nalog, ki se ji trenutno posvečamo, je priprava smernic za postvencijo po samomoru v šolskem okolju. Smernice pripravljamo v sodelovanju s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, IAM in Slovenskim društvom šolskih svetovalnih delavcev«.

Za pravočasno prepoznavo in ukrepanje je pomembno ozaveščane različnih strokovnjakov kot tudi splošne javnosti

Za to, da bi pristopili k nekomu, ki je v duševni stiski, ni potrebno, da smo zdravniki, terapevti ali kliniki. Osnovne oblike pomoči in podpore lahko ponudi vsak izmed nas. Zato je pomembno, da posedujemo osnovna znanja in veščine, kako prepoznati osebo v stiski, kako do nje pristopiti in kako ji pomagati. V zvezi z aktivnostmi ozaveščanja različnih strokovnjakov in javnosti je izr. prof. dr. Vita Poštuvan z IAM in Nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora povedala: »V sklopu projekta A (se)  štekaš?!? aktivno delujemo na področju izobraževanja o duševnem zdravju in iskanja ustreznih virov pomoči med mladostniki. Različnim javnostim posredujemo tudi informacije o prepoznavi in nudenju pomoči osebi, za katero vemo ali menimo, da je v hudi stiski. Letos smo na temo nudenja pomoči in pogovora z osebo v stiski izdali priročnik z naslovom Pogovor o samomoru: Praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih. Priročnik je prosto dostopen na naši spletni strani«.

Aktivnostim ozaveščanja se pridružujejo tudi v Ozari Slovenija, Nacionalnem združenju za kakovost življenja.  Mag. Bogdan Dobnik iz OZARE, pojasnjuje: »Tudi letos nadaljujemo z izvajanjem preventivnih aktivnosti, namenjenih preprečevanju samomora in prepoznavanju depresije. V mesecu oktobru bomo predstavili aplikacijo za mobilne telefone, namenjeno vsem, ki se soočajo z depresivnimi simptomi in tesnobnostjo ter iščejo poti za izboljšanje svojega lastnega duševnega zdravja. Zavedamo se, da je ravno neprepoznana in nezdravljena depresija še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za samomor. Kar 70 odstotkov ljudi, ki naredi samomor, trpi zaradi depresije in prav samomor je glavni vzrok prezgodnje smrti pri ljudeh z depresijo. S pomočjo aplikacije bodo lahko uporabniki opravili samo-oceno svojega duševnega stanja, pridobljeno oceno pa delili s svojimi zdravniki, kliničnimi psihologi in ostalimi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Aplikacija bo vsebovala več nasvetov in praktičnih vaj, ki jim bodo pomagali razumeti ozadje njihovih težav ter pripomogli k njihovem reševanju«.

Raziskovanje na področju samomorilnosti in duševnega zdravja, kot pomemben vir novih informacij in spoznanj

Pomembno je, da aktivnosti, ki se izvajajo na področju preprečevanja samomora, temeljijo na podatkih. Zato je pomembna raziskovalna dejavnost. Izr. prof. dr. Vita Poštuvan pojasnjuje: » Z NIJZ sodelujemo v projektu E-znanje za duševno zdravje, v okviru katerega razvijamo spletna orodja za ozaveščanje o duševnem zdravju in samomorilnem vedenju. Aktivno sodelujemo tudi z Univerzo v Mariboru pri pripravi novega programa VIVA, ki ga bomo začeli izvajati oktobra. Gre za brezplačen spletni program za obvladovanje stresa, povezanega z delom, ki je namenjen zaposlenim, ki se soočajo z izgorelostjo. Zaradi  aktualne epidemiološke situacije sodelujemo tudi v mednarodnem projektu, v katerem raziskujemo vplive in posledice, ki jih je epidemija COVID-19 imela na posameznike in njihovo duševno zdravje«.

Podpora in solidarnost z osebami, ki so bližnjega izgubili zaradi samomora

Vsak samomor tako ali drugače prizadene veliko število oseb, ki so posameznika, ki je umrl zaradi samomora, poznali ali si bili z njim blizu. Žalujoči so po samomoru bližnjega še posebej ogrožena a žal velikokrat spregledana skupina. Mag. Bogdan Dobnik iz OZARE izpostavlja: »V sodelovanju z Zavodom Med.over.net, Inštitutom Rahločutnost ter Zavodom Pogreb ni tabu, bomo tudi letos obeležili mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki jih je prizadel samomor njihovega člana. V dneh okoli 21. novembra, ko bodo na pobudo Ameriškega združenja za preprečevanja samomora potekale številne aktivnosti po celem svetu, bo organiziran dogodek z naslovom »U P A N J E: pomoč in  podpora družini po travmatični izgubi bližnjega zaradi samomora«. Z dogodkom želijo osvetliti varovalne in rizične dejavnike za kratkoročne in dolgoročne posledice travmatične izgube bližnjega zaradi samomora«.

V znak solidarnosti z vsemi, ki jih je samomor prizadel, smo v Sloveniji že drugo letos zapored med različne javnosti in akterje razdelili rumeno-oranžno pentljico, ki je mednarodni simbol za zavedanje, da je samomor velik javno zdravstveni problem in izraz sočutja do vseh, ki so zaradi samomora koga izgubili.

Pomembna je pravočasna prepoznava in obravnava ogroženih posameznikov - Center za psihološko svetovanje Posvet  je polovici svojih klientov prva oblika pomoči

Pravočasna pomoč pa pomaga preprečevati hujše zaplete in motnje v duševnem zdravju posameznika, kar posledično zmanjšuje pritiske na zdravstvene institucije. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora že 14 let deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki posameznikom, parom in družinam nudi strokovno psihološko pomoč pri reševanju problemov in stisk, s katerimi se srečujejo v življenju, pa jih sami ne zmorejo obvladati. Anamarija Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, je povedala: »Iz prve svetovalnice, ki je ob podpori Mestne občine začela delovati v Ljubljani,  smo skupaj s celjsko svetovalnico Tu smo zate, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, razvili nacionalno mrežo svetovalnic v trinajstih slovenskih mestih. Svetovanje je za kliente brezplačno, dostopno brez napotnic in kartice zdravstvenega zavarovanja, čakalne dobe so kratke (do 3 tednov), zato so dileme in predsodki pred vključitvijo v obravnavo manjše. V svetovalnicah delujejo visoko usposobljeni strokovnjaki. Število posvetov iz leta v leto narašča. Polovica naših klientov poišče pomoč zaradi težav v družini, petina zaradi depresivnosti in tesnobe, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, prizadetost ob smrti bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti. Polovici klientov smo prva oblika pomoči

Program Psihološko svetovanje posameznikom, parom in družinam financirajo Ministrstvo za zdravje, Fiho fundacija, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Kranj in več kot 80 drugih občin, prostovoljne donacije in prispevki posameznikov.  

Več na www.posvet.org

           

            

Datoteke: