Moj življenjski slog

10. maj - Svetovni dan gibanja: Poženimo telo v gibanje in sprostitev

07. 05. 2021
Celje, 7. maj 2021 – Na OE Celje NIJZ so izpostavili ugotovitve o vplivu pandemije na naš življenjski slog in počutje, zlasti na zmanjšanje telesne dejavnosti. Tudi zato ob letošnjem svetovnem dnevu gibanja, 10. maju, še bolj kot sicer pozivajo k telesni dejavnosti. Eno od priporočil se nanaša na omejitev sedečega načina življenja (tako doma, v šoli, na delovnem mestu) v vseh življenjskih obdobjih. Sedenje nadomestimo s katerokoli dejavnostjo.

Tudi narava nam v brezplačno uporabo ponuja svoje poti, hribe in gozdove

»Sedenje je eden od samostojnih dejavnikov tveganja za zdravje, saj povečuje verjetnost pojava srčnih obolenj, raka, sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti. Človekovo telo je ustvarjeno za gibanje, katerega učinki se poznajo na celem telesu. Zadostna in primerna telesna dejavnost izboljšata telesno kondicijo v smislu boljše pripravljenosti in zmogljivosti mišic, srca in pljuč, vplivata ugodno na krvni tlak ter presnovo maščob in sladkorjev ter izboljšata stanje kosti in sklepov v telesu. Prav tako ustrezna telesna dejavnost pomembno prispeva k dobremu spanju, duševnem zdravju ter kognitivnim sposobnostim in zmanjšuje težave, povezane s stresom, depresijo, anskisoznostjo ter druge težave. Primerna telesna dejavnost v nosečnosti in po porodu prinaša koristi za zdravje mamice in ploda ter zmanjšuje zaplete med nosečnostjo in porodom. Zadostna telesna dejavnost otrok in mladostnikov vpliva ugodno na njihovo učno in akademsko uspešnost. Pri starejših odraslih ohranjanje telesne kondicije, koordinacije ter mišične moči  preprečuje oziroma zmanjšuje možnost padcev in poškodbe, povezanih z njimi,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, specialistka javnega zdravja, vodja področja za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Po podatkih spletnih raziskav SI-PANDA, ki jih vsaka dva tedna med približno 1000 odraslimi osebami, starimi od 18 do vključno 74 let, izvaja Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, podatke pa analizira NIJZ, je pandemija vplivala na dejavnike življenjskega sloga, med njimi najbolj ravno na zmanjšanje telesne dejavnosti. V zadnjem, 10. valu raziskave je 42 odstotkov anketiranih oseb navedlo, da so bili v zadnjih 2 tednih manj telesno dejavni kot pred pandemijo. Delež tistih, ki so poročali, da so bili manj telesno dejavni,  je bil največji v starostni skupini od 18 do 29 ker in je znašal kar 49 odstotkov. »Priložnosti, da svoje telo poženemo v gibanje, je v našem vsakdanu veliko. Poleg športnih in drugih individualnih ali skupinskih aktivnosti, štejejo tudi namenska uporaba stopnic namesto dvigala, hoja in kolesarjenje namesto avtomobila, prekinjanje sedenja v pisarni in dolgih spletnih sestankov s pogostim vstajanjem in razgibavanjem, delo na vrtu, pospravljanje in podobno.  Za vsakodnevni »odmerek« gibanja ne potrebujemo veliko denarja, tudi ne najdražje športne opreme, narava pa nam že sama brezplačno ponuja v uporabo svoje številne poti, vzpetine, gozdove in še kaj, ki med drugim tudi sproščajo in pomirjajo duha,« še dodaja prim. Nuša Konec Juričič. Raznoliko gibanje oziroma telesna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih samo zase in skupaj z drugimi dejavniki zdravega življenjskega sloga, kot so uravnotežena prehrana, urejeno spanje, učinkoviti načini obvladovanja stresa in drugi, pomembno prispeva k varovanju in krepitvi zdravja človeka. Več gibanja in manj sedečega dela koristi vsem, aktivnosti pa je seveda potrebno prilagoditi svojim sposobnostim in zmožnostim ter pri tem upoštevati siceršnje zdravstveno stanje, morebitne dejavnike tveganja, bolezni in invalidnosti. Informacije in navodila za primerno telesno dejavnost zase lahko dobimo pri ustreznih strokovnjakih, pri osebnem zdravniku in v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih. »S skrbjo za zdrav način življenja in zadostno količino gibanja moramo pričeti čim bolj zgodaj: v šolah za starše in v zgodnjem otroštvu, saj na oblikovanje otrokovih navad vplivajo tako začetki v družini, nato vrstniki, mediji, vzgojno izobraževalni zavodi... Predvsem pa je pomembno, da smo odrasli s svojim vedenjem vzor mlajšim generacijam,« poudarja fizioterapevtka Urška Hajnšek iz Centra za krepitev zdravja, Zdravstvenega doma Celje.

Po prejšnjih priporočilih za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije, pojasnjuje Marjeta Peperko iz Območne enote Celje NIJZ, naj bi odrasli za ohranitev zdravja bili telesno dejavni najmanj pol ure na dan, za krepitev zdravja pa vsaj eno uro. Nova priporočila iz leta 2020 pa količino telesne dejavnosti povečujejo in poudarjajo omejevanje sedečega načina življenja, ki ga lahko nadomestimo s katerokoli telesno dejavnostjo. Vsaka telesna dejavnost je boljša kot nobena in več je boljše. Čim bolj torej omejimo sedeč način življenja v vseh življenjskih obdobjih. Pri otrocih in mladostnikih pa še posebej omejimo čas sedenja pred zasloni.

Na voljo so številne možnosti za telesno dejavnost. Med drugim se lahko vključimo v izzive, ki jih ponujajo v Območni enoti Murska Sobota NIJZ v akciji Zgeni se, več o njej na spletni povezavi.

Dodatne informacije:

  • Prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja, vodja službe za nenalezljive bolezni, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, T: 03 42 51 202, E: nusa.konec@nijz.si
  • Marjeta Peperko, dipl. san. inž., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, E: marjeta.peperko@nijz.si
  • Urška Hajnšek, dipl. fiziot., Center za krepitev zdravja, Zdravstveni dom Celje, E: urska.hajnsek@zd-celje.si