Z znanjem do boljšega zdravja

Izbruh Ebole predstavlja tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena, odsvetujemo nenujna potovanja v tri afriške države

04. 09. 2014
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zaradi izbruha Ebola virusne bolezni, ki se ne umirja, prebivalcem Slovenije odsvetuje vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. Čeprav je tveganje za večino potnikov nizko, pa se lahko poveča za tiste, ki bi potrebovali zdravstveno oskrbo v prizadetih območjih. Poleg tega zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema in pomanjkanja osebja na teh območjih lahko pride za potnike tudi do težav z dostopanjem do zdravstvenih storitev v primeru poškodb ali drugih zdravstvenih težav.

Odbor za izredne dogodke (Emergency Committee) pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) je na srečanju 6. in 7. avgusta 2014 podal priporočila glede izbruha Ebola virusne bolezni (EVB) v zahodnoafriških državah (Gvineji, Liberiji, Nigeriji in Sierri Leone), na podlagi katerih je direktorica SZO razglasila, da izbruh Ebola virusne bolezni predstavlja tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena, ki zahteva usklajen mednarodni odziv.

Ukrepi so bili pripravljeni za tri skupine držav:

  • države kjer prihaja do prenosa Ebole,
  • države, ki mejijo na prizadete države in
  • ostale države.

Slovenija sodi v tretjo skupino držav, kjer za zdaj ni aktivnega prenos virusa Ebole in ne meji na prizadete države. Za vse te države, vključno Slovenijo, zato veljajo naslednja priporočila:

  • SZO še vedno ne priporoča omejitev mednarodnih potovanj in prometa blaga.
  • Država naj potnikom, ki potujejo na prizadeta področja, zagotovi ustrezne informacije o tveganjih, ukrepih za zmanjševanje teh tveganj in nasvete, kako ravnati ob morebitni izpostavljenosti virusu Ebola.
  • Država mora biti pripravljena za zgodnje odkrivanje, preiskovanje in zdravljenje primerov EVB.
  • Zagotavlja naj ustrezno laboratorijsko diagnostiko EVB. Na letališčih ali glavnih državnih mejnih prehodih naj potnike, ki se vračajo z znanih prizadetih območij in imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen, ustrezno obravnavjo v skladu z navodili.
  • Država naj splošni javnosti zagotovi natančne in ustrezne informacije o EVB in o ukrepih za zmanjševanje tveganja izpostavljenosti virusu Ebola.
  • Država naj bi bila pripravljena tudi na morebitno evakuacijo svojih državljanov (npr. zdravstvenih delavcev), ki so bili izpostavljeni virusu Ebola.

Odbor je poudaril tudi, da naj SZO in drugi mednarodni partnerji še naprej podpirajo prizadevanja za učinkovito izvajanje teh priporočil.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozorno spremljamo dogajanje v zvezi z izbruhom Ebola virusne bolezni, ki je prizadela tri države Zahodne Afrike. Največje tveganje predstavlja morebitni vnos s potovanjem povezanega primera, ki pa je tudi majhno. Tudi če bi prišlo do vnosa primera, ocenjujemo da ne bi prišlo do znatnega širjenja v državi, zato zdaj prebivalcem Slovenije ne predlagamo drugih posebnih ukrepov, razen priporočil za potnike.

Priporočila za potnike

Za preprečevanje okužbe z virusom Ebola se priporočajo splošni higienski ukrepi, ki tudi sicer veljajo za potovanja po svetu, kot so izogibanje neposrednim stikom z živimi ali mrtvimi divjimi živalmi, izogibanje uživanju mesa divjih živali, obvezno pranje in lupljenje sadja in zelenjave pred zaužitjem, zaščiteni spolni odnosi in redno umivanje rok. Predvsem pa je za preprečevanje okužbe z virusom Ebola pomembno izogibanje stikom z bolniki oziroma  stikom s krvjo ali telesnimi izločki bolnikov ali umrlih. Najbolj zanesljivo preprečimo okužbo z virusom Ebola tako, da se izognemo krajem, kjer poteka izbruh bolezni.

Ob vrnitvi domov moramo biti še 21 dni pozorni na morebitni pojav bolezenskih znakov. V primeru, da smo bili na potovanju v neposrednem stiku s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami živih ali mrtvih okuženih oseb ali živali, vključno z nezaščitenimi spolnimi odnosi z bolnikom (tudi če je že okreval), se čim prej  posvetujemo z zdravnikom. Zdravnika seznanimo, da smo bili na območju, kjer poteka izbruh EVB. V primeru pojava bolezenskih znakov pokličemo zdravnika, ki bo ukrepal v skladu z Navodili za obravnavo bolnikov s sumom na EVB. Pred odhodom v zdravstveno ustanovo obvestimo osebje, da se pred sprejemom ustrezno zaščiti.

Dodatne informacije so na spletnih straneh ECDC in WHO:

Zadnje epidemiološke podatke najdete na naslednji povezavi;
Oceno tveganja najdete na naslednji povezavi

Ozadje

10. marca 2014  so bolnišnice in javne zdravstvene službe v Guéckédou in Macenti in nato dva dneva dneva kasneje še Zdravniki brez meja v Gvineji opozorili Ministrstvo za zdravje Gvineje o pojavu skupkov skrivnostne bolezni, za katero so značilni vročina, huda driska, bruhanje in visoka smrtnost. V Guéckédou je bilo hospitaliziranih osem bolnikov, trije od njih so umrli, o dodatnih smrtnih primerih so poročali tudi med družinskimi člani bolnikov. O številnih smrtnih primerih so poročali tudi v Macenti, vključno s smrtnimi primeri med bolnišničnim osebjem.

Ministrstvo za zdravje je 14. marca 2014 na območje izbruha poslalo ekipo, tudi ekipa Zdravnikov brez meja iz Evrope je 18. marca prispela v Gueckedou. Začela se je epidemiološka preiskava, odvzeti so bili vzorci krvi in poslani na virološko preiskavo v laboratorije, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo varnosti v Lyon (Francija) in v Hamburg (Nemčija). Z metodo RT-PCR je bil v  vzorcih bolnikov potrjen povzročitelj  izbruha -  virus vrste Ebola Zair (EBOV ali EBOV-Z) iz rodu Ebolavirusov.

Slika: Prikaz začetne lokacije izbruha Ebole virusne  bolezni v Gvineji (označeno rdeče) (vir: Emergence of Zaire Ebola Virus Disease in Guinea - Preliminary Report April 16, 2014DOI: 10.1056/NEJMoa1404505)

S tem se je začel  do sedaj največji izbruh Ebola virusne bolezni v Zahodni Afriki, ki se je razširil še na Sierra Leone in Liberijo.

O Eboli

Povzročitelj
Ebola virusna bolezen (EVB), prej znana kot Ebola hemoragična mrzlica je posledica okužbe z Ebola virusom, ki spada v družino Filoviridae. Izbruh EVB se je prvič istočasno pojavil leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. V Kongu se je izbruh pojavil v vasi, ki se nahaja v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Bolezen se od takrat občasno pojavlja v različnih državah Afrike. O potrjenih primerih EVB so poročali iz podsaharske Afrike, iz Demokratične republike Kongo, Gabona, Sudana, Slonokoščene obale, Ugande in Konga. Od marca 2014 o novih primerih in smrtih zaradi EVB poročajo iz držav zahodne Afrike - Gvineje, Liberije in Sierra Leone.

Bolezenski znaki
EVB je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Bolezen se pogosto začne s splošnimi znaki kot so nenadna visoka vročina, slabost, bolečine v mišicah, glavobol. Temu sledijo bruhanje, driska, izpuščaj, okvara ledvic in jeter, v nekaterih primerih notranje in zunanje krvavitve. Diagnozo postavimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.

Način prenosa
Virus Ebola se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Za naravne gostitelje virusa Ebole se smatrajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Okužba se na človeka prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice ...). Med ljudmi se okužba prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov, ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so okuženi s temi izločki. Človek postane kužen, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki in njihova kri in izločki vsebujejo virus. Dokler je človek brez simptomov, ni kužen.

Najbolj ogrožene skupine  ljudi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike  ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom.

Inkubacijska doba
Traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do10 dni.

Zdravljenje
Bolnika moramo izolirati, da se prepreči širjenje okužbe. Specifičnega zdravila za zdravljenje ni, zdravimo samo simptome in vzdržujemo telesne funkcije. Pri zdravljenju in negi morajo zdravstveni delavci uporabljati osebno ustrezno varovalno opremo  in strogo upoštevati ukrepe kontaktne izolacije, ki preprečujejo posreden in neposreden prenos okužbe pri stiku z bolnikom. Zaradi večje zaščite in varnosti se smiselno upoštevajo tudi načela kapljične izolacije. Cepiva ni na voljo.