Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Najnovejše
Članki
Moje okolje
Zamrzovanje živil
Zamrzovanje je običajen način podaljševanja obstojnosti živil ter ohranjanja prehranske in hranilne vrednosti. Zamrzovanje živil se uporablja že stoletja, ko so bili za ta način shranjevanja živil primerni zunanji pogoji. Zaradi nizkih temperatur zamrzovanje zelo zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov. Oteži pa se tudi delovanje encimov, ki so sicer najbolj odporne snovi v živilu in počasi delujejo tudi med večmesečnim zamrzovanjem ter poslabšajo kakovost.
Moje okolje
Higiensko ravnanje z jajci
Jajca so pomemben vir beljakovin, ,vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Pri uvrščanju jajc v dnevno prehrano ne pozabimo, da jajca vsebujejo tudi holesterol. Jajca (lupina in/ali vsebina) so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami), zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo.
Moje okolje
Okužbe in zastrupitve s hrano v domačem okolju
Na zdravje prebivalstva vplivajo mnogi dejavniki, ki so odvisni od vrste, izvora, postopka obdelave in ravnanja s hrano. Svoj vpliv imajo tudi nacionalne posebnosti glede uživanja določenih vrst živil.
Moje okolje
Dojemanje tveganja, koristi in zaupanja v povezavi z živili
Raziskave dojemanja oziroma zaznavanja tveganja so v zadnjih desetletjih privedle do spoznanj kako javnost tveganje pojmuje, kako se pojem tveganja povezuje z drugimi koncepti, kot so zaupanje, korist, sprejemljivost tehnologij za proizvodnjo hrane in vedenjskimi vzorci pri izbiri živil.
Moje okolje
Mikrobiološki dejavniki tveganja v zvezi s svežo zelenjavo
V zadnjih letih se je število izbruhov bolezni, ki so povezani z uživanjem surove zelenjave, močno povečalo. Ta trend lahko delno razložimo s povečano stopnjo uživanja surove zelenjave, izboljšanim nadzorom, globalno centraliziranimi distribucijskimi verigami in z večjim deležem občutljivih ljudi.
Varnost živil
Navzkrižno onesnaženje živil z mikroorganizmi
Potrošniki smo pomemben končni člen v živilski verigi, ki zagotavljamo varno hrano ter preprečujemo bolezni, ki se z njo lahko prenašajo. Glede zagotavljanja varne hrane imamo mnoge odgovornosti – jo kupujemo, shranjujemo, obdelujemo, pripravljamo ter nudimo tako drugim kot sebi. Zavedati se moramo varnostnih zahtev in lastnosti posameznih vrst živil. Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, kakor tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil.
Moje okolje
Fizikalni dejavniki tveganja v živilih
Fizikalni dejavniki tveganja so bodisi tuji materiali, ki so nenamerno vneseni v živila (npr. kovinski drobci v mletem mesu) ali tujki organskega izvora (npr. kosti v ribah), ki so nevarni za zdravje potrošnikov. Ti tujki lahko onesnažijo živilo na katerikoli stopnji živilske verige. Proizvajalci hrane morajo izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje prisotnosti fizikalnih dejavnikov tveganja […]
Moje okolje
Nova živila
Nova živila so živila in živilske sestavine, ki se pred 15. majem 1997 v prehrani ljudi na območju Evropske unije (EU) niso uporabljala v večjem obsegu. V EU so urejena s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.
Moje okolje
Kadmij v živilih
Kadmij (Cd) je naravno prisoten v različnih spojinah v zemeljski skorji, skupaj s cinkom in svincem v sulfidnih rudah. Večino ga pridobijo med pridobivanjem cinka. Uporablja se predvsem za zaščito proti koroziji jekla. Kadmijev sulfid in selenid se običajno uporabljata kot pigmenta v plastiki. Kadmijeve spojine se uporabljajo v električnih baterijah, elektronskih komponentah in jedrskih […]
Moje okolje
Brošura Varnost živil v prehrani nosečnic
Brošura Varnost živil v prehrani nosečnic je nadgradnja brošure Varnost živil v prehrani nosečnic, otrok in starostnikov, ki smo jo izdelali na takratnem Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodih za zdravstveno varstvo leta 2012 (zdaj Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ).
Varnost živil
Nutrivigilanca
Živila, ki se tržijo, morajo biti varna. To osnovno zahtevo živilske zakonodaje zagotavljajo številni postopki in nadzorni sistemi, vendar se lahko zgodi, da določeno živilo, hranilo ali snov v živilu pri posameznikih povzroči neželene reakcije, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov)*. To je toliko bolj verjetno pri […]
Varnost živil
Pesticidi v živilih
Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene za preprečevanje razvoja, nadzorovanje ali uničevanje škodljivih organizmov, vključno s povzročitelji in prenašalci bolezni rastlin, živali in ljudi in neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Uporabljamo jih na različnih področjih, največ v kmetijstvu, pa tudi na drugih področjih, kot so lesna industrija, gradbeništvo, promet… predvsem za […]
Moje okolje
Etilen oksid v hrani in tveganje za zdravje ljudi
V septembru 2020 je Belgija pri semenih sezama zaznala prisotnost etilen oksida. Etilen oksid se na semenih sezama uporablja kot sredstvo za sterilizacijo v državah, kjer se ta hrana proizvaja. V EU uporaba etilen oksida pri pridelavi hrane ni dovoljena, ne glede na način pridelave (ekološko/konvencionalno). Največja vrednost ostanka etilen oksida je v EU zakonsko […]
Moje okolje
Ravnanje z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo
Ob poplavah moramo biti pozorni na različne vidike varovanja našega zdravja. V dokumentu Varnost živil v izrednih razmerah so na voljo informacije o osebni varnosti, ravnanju z živili, pitni vodi, čiščenju prostorov in preprečevanju nalezljivih bolezni v primeru poplav.
Moje okolje
Letak s priporočili v primeru poplav
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili letak s priporočili v primeru poplav, in sicer za preprečevanje nalezljivih bolezni in varnosti živil.
Moje okolje
Jod v prehrani in tveganja čezmernega vnosa
Jod s kemijsko oznako »I« je esencialni element za sesalce, saj je nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov. Edina vira naravno prisotnega joda sta za ljudi pitna voda in hrana. V Sloveniji glavni vir joda predstavlja z njim obogatena jedilna sol.
Za dobro javno zdravje
Za dobro javno zdravje
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave: