Z znanjem do boljšega zdravja

Znatno manj primerov raka materničnega vratu

29. 01. 2016
V celjski regiji se je umrljivost za rakom materničnega vratu v dvanajstletnem obdobju od leta 2003 do leta 2014 znatno znižala. Tako v regiji kot v Sloveniji število novih primerov tega raka upada. Za Slovenijo velja, da od uvedbe državnega preventivnega programa ZORA v letu 2003 do danes beležimo kar 50-odstotni upad števila novih primerov bolnic z rakom materničnega vratu in se tako uvrščamo med evropske države z nizko pojavnostjo tega raka. Tudi v celjski regiji v navedenem obdobju prav tako beležimo značilen, več kot 50-odstotni upad števila novih primerov bolnic s tem rakom. V preteklosti je bila celjska regija v primerjavi z ostalimi regijami bolj obremenjena z rakom materničnega vratu.

»Za spodbudne rezultate so zaslužni tako nosilci kot vsi izvajalci programu ZORA in seveda vse ženske, ki se odgovorno odzivajo na vabila iz programa in se udeležujejo preventivnih ginekoloških pregledov. Na Celjskem torej beležimo manj raka na materničnem vratu, a še vedno sta tako število novih primerov raka na 100.000 žensk, kot tudi umrljivost za tem rakom na 100.000 žensk v celotnem obdobju nekoliko višji od slovenskega povprečja. Uspešnost programa ZORA zagotavlja dovolj visoka pregledanost žensk. Preventivno pregledanih naj bi bilo 70 odstotkov žensk, starih od 20 do 64 let. Pregled vključuje odvzem brisa materničnega vratu za citološki pregled vsaj enkrat v treh letih. V brisu materničnega vratu s citološkim pregledom iščemo zgodnje predrakave in rakave spremembe. Pregledanost žensk v zdravstveni regiji Celje je dobra in se v celotnem obdobju delovanja programa giblje okoli 74 odstotkov. Podobno kot drugod je tudi pri  nas najvišja med mlajšimi ženskami in prenizka med ženskami, starejšimi od 50 let. Zato še posebej ženske v starosti od 50 do 64 let vabimo, da vzamejo vabilo iz programa ZORA resno in se redno udeležujejo presejalnih pregledov tudi po koncu rodne dobe,« je povedala Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji dosegamo 70 in več odstotno pregledanost v  starostnih skupinah med 20 in 50 let, torej v rodni dobi ženske. Ves čas je pregledanost najvišja v starostni skupini od 20 do 24 let, v kateri doseže več kot 80 odstotkov. Najnižja, malo več kot 50-odstotna, je v skupini od 60 do 64 let.

V Celju na strokovnem srečanju več kot 70 ginekologov in drugih zdravstvenih delavcev iz celjske regije

Raku materničnega vratu so že sedmo leto zapored namenili pozornost tudi na tradicionalnem srečanju izvajalcev programa ZORA v Celju, ki ga organizirata Splošna bolnišnica Celje in Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi letos so se ga udeležili ginekologi in medicinske sestre, citologi, presejalci, patologi in strokovnjaki javnega zdravja predvsem iz celjske regije, nekateri tudi od drugod. Letošnjega srečanja, ki je bilo minuli teden v Splošni bolnišnici Celje, se je udeležilo več kot 70 zdravstvenih strokovnjakov. Srečanje so namenili spremljanju kazalnikov s področja raka materničnega vratu in programa ZORA, okužbam s humanimi papiloma virusi in cepljenju  proti tem virusom, primerom iz prakse ter izmenjavi izkušenj in mnenj. Izvajalci programa poleg kvalitetnega strokovnega dela v vseh fazah programa vlagajo veliko naporov v izboljševanje pregledanosti v programu zlasti med starejšimi ženskami, v izboljševanje precepljenosti proti humanim papiloma virusom in informiranje. To so tudi njihove prihodnje delovne smernice. Pomembno je tudi zavedanje, da je odločitev za udeležbo v programu in cepljenje proti HPV v rokah ženske, ki mora biti seznanjena s pravimi informacijami. Ustrezno informirana ženska pa je za svojo odločitev tudi odgovorna.

Na nastanek raka materničnega vratu vpliva več dejavnikov. »Največji delež rakov na materničnem vratu pripisujemo kronični okužbi materničnega vratu z  visoko ogrožajočimi humanimi papiloma virusi (HPV).  Tekom življenja se s HPV okuži večina spolno aktivnih žensk in moških, vendar pri 90 odstotkih žensk okužba izzveni sama po sebi v enem do dveh letih. Pri manjšem deležu vztraja in se lahko postopoma razvije od predrakavih sprememb do raka na vrati maternice. To okužbo lahko dokažemo s testom HPV, ki je lahko dober napovednik predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. V ta namen v Sloveniji že opravljamo tako imenovani triažni test, in sicer pri kontrolnih pregledih žensk, ki so imele patološki bris materničnega vratu. Triažni test opravi ginekolog po tem, ko ženski predstavi pomen testa in zanj dobi njeno privolitev,« je pojasnila izr. prof. dr. Alenka Fokter, citopatologinja, vodja citologije na Oddelku za patologijo Splošne bolnišnice Celje. Od leta 2010 do 2014 število opravljenih testov vsako leto narašča. V letu 2010 je bilo opravljenih približno 1.200 triažnih testov,  v letu 2014 pa že več kot 11.000. Pomembno vlogo pri preprečevanju raka materničnega vratu ima tudi preventivno cepljenje. »V Sloveniji smo leta 2009 uvedli prostovoljno brezplačno cepljenje šestošolk proti okužbi z nekaterimi HPV virusi (HPV 6 in HPV 11, ki povzročata genitalne bradavice, ter HPV 16 in HPV 18, ki sta v Sloveniji vzrok za 77 odstotkov predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu). Skupna precepljenost za deklice v 6. in 8. razredu osnovne šole je bila v šolskem letu 2013/14 v celjski regiji 60-odstotna, v Sloveniji pa 50-odstotna. V lanskem šolskem letu je bilo uvedeno tudi cepljenje vseh zamudnic, trenutno so to dekleta v 18. letu starosti oziroma obiskujejo tretje letnike srednjih šol. O cepljenju otroka proti HPV odločajo starši do otrokovega petnajstega leta starosti, po tem letu pa se lahko mladostnice odločijo same. Če se starši odločijo za cepljenje svojih otrok proti HPV, s tem zmanjšajo tveganje, da bodo njihovi otroci zboleli zaradi rakov, povezanih z okužbami s HPV,« je dejala prim. dr. Alenka Trop Skaza, epidemiologinja, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pri preprečevanju in obvladovanju raka materničnega vratu je smiselno povezanih več preventivnih pristopov. Njihovo učinkovitost navsezadnje potrjujejo podatki o obolevnosti: v letu 2003 je v Sloveniji zaradi raka na materničnem vratu na novo zbolelo 211 žensk, v letu 2014 pa 105 žensk, kar je najmanjše število ugotovljenih primerov tega raka v zadnjih 60 letih.