Sporočila za javnost

Uspešnih 10 let Programa Svit

01. 03. 2019
Mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, ki ga vsako leto obeležujemo v marcu, izpostavlja pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja te bolezni. Vsako leto za rakom na debelem črevesu in danki zboli okoli 1.400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre, čeprav gre za eno izmed redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. V desetih letih delovanja Programa Svit, ki ga upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je bilo odkritih prek 2.800 rakov, ko se znaki bolezni še niso pojavili in je zdravljenje bolj učinkovito. Zaradi odstranjevanja predrakavih sprememb pri kolonoskopijah pa se je zmanjšala obolevnost za to vrsto raka.

Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, deluje na način, da pri navidezno zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata na sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz odkritih sprememb na steni črevesa razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo.

 

Program Svit je dokazano uspešen presejalni program, ki razbremenjuje zdravstveni sistem

V preteklih desetletjih je število novih primerov raka na debelem črevesu in danki raslo iz leta v leto, hkrati pa je bila le peščica primerov tega raka odkritih v zgodnjem stadiju bolezni, ko so možnosti preživetja in ohranjene kakovosti življenja velike. »Z uvedbo Programa Svit v letu 2009 smo v Sloveniji odgovorili na zaskrbljujoče podatke o incidenci in umrljivosti zaradi raka na debelem črevesu in danki. Prvi uspehi programa so bili kmalu vidni,« pove Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje RS in dodaja: »To je posledica vse večje odzivnosti ter dejstva, da se program izvaja v skladu z visokimi standardi kakovosti. Pri udeležencih programa odkrivamo predrakave spremembe in rake v zgodnjih stadijih, delež pojavnosti med vsemi raki je od leta 2008 padel za 22 %, preživetje je že nad povprečjem Evropske unije in pričakujemo, da se bo še izboljševalo. Rezultati Programa Svit bodo še naprej pomembno prispevali k doseganju ciljev Državnega programa obvladovanja raka v obdobju do 2021.«

 

Zaradi Programa Svit se zmanjšuje breme raka debelega črevesa in danke

Podatki kažejo, da so rezultati delovanja Programa Svit, ki je bil vzpostavljen v letu 2009, že vidni. »Učinki Programa Svit so po desetih letih že vidni na populacijski ravni, saj Register raka že od leta 2011 beleži upad novih primerov bolezni. V letu 2015 je bilo tako na ravni populacije odkritih skoraj 400 primerov raka na debelem črevesu in danki manj kot leta 2010. Pred vzpostavitvijo Programa Svit je bil rak debelega črevesa in danke drugi najpogosteje odkriti rak glede na lokacijo v telesu, v letu 2015 pa je padel na četrto mesto pri obeh spolih skupaj,« spodbudne rezultate navaja Tatjana Kofol Bric z NIJZ in dodaja: »Od vseh rakov se je najbolj povečalo preživetje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. K temu je izrazito prispeval Program Svit, saj je približno dve tretjini primerov raka odkril v zgodnjem stadiju, ko bolniki še ne potrebujejo dodatnega onkološkega zdravljenja. Ugotavljamo tudi, da so raki, ki so odkriti pri tistih, ki niso sodelovali v Programu Svit, precej pogosteje odkriti v bolj napredovalih stadijih, ko je zdravljenje težje in tudi manj učinkovito«.

 

O Programu Svit

Program Svit deluje od leta 2009 in je namenjen prebivalcem v starosti od 50 do 74 let, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Cilj Programa Svit je pravočasno odkriti predrakave spremembe (adenome) in raka na debelem črevesu in danki. Sodelovanje v Programu Svit krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato vabljenim ne predstavlja dodatnih stroškov. Za kakršnokoli vprašanje glede sodelovanja v Programu Svit so na voljo naslednji kontaktni podatki:

  • Svitova kontaktna točka v zdravstvenem domu,
  • elektronski naslov svit@nijz.si ali
  • telefonska številka 01/620 45 21.

Več o Programu Svit najdete na spletni strani www.program-svit.si.

 

Odzivnost vabljene populacije se povečuje, zmanjšujejo se razlike med regijami

V letu 2018 je bilo v Program Svit povabljenih 309.000 prebivalcev, ki jim je Program Svit namenjen. Odzivnost vabljenih je bila v letu 2018 najvišja doslej in je znašala 64,6 %. S tem se približujemo dolgoročnemu cilju, ki je 70 % odzivnost v Program Svit. V vseh zdravstvenih regijah je bila odzivnost nad 61 % – najvišja odzivnost je bila v regijah Nova Gorica in Kranj, najnižja pa v regiji Koper. Z leti se izboljšuje tudi sodelovanje oseb, ki imajo nižje dosežene stopnje izobrazbe, tako da se je neenakost pri vključevanju populacije v Program Svit zmanjšala. Kljub temu pa nespremenjeno ostaja razmerje med vključevanjem moških in žensk, saj se moški ves čas približno 10 % redkeje odzivajo v program.

 

Velik napredek na izboljšanju kakovosti kolonoskopij in odstranjevanju najdb pri kolonoskopiji

Velike dobrobiti Programa Svit vidijo tudi gastroenterologi, ki v programu izvajajo kolonoskopije. »Zahteve po doseganju kazalnikov kakovosti pri kolonoskopijah v Programu Svit, enoten način zapisovanja ugotovitev pri preiskavi ter usklajeno obveščanja pacienta in izbranega osebnega  zdravnika so izboljšali kakovost kolonoskopij v Programu Svit, pa tudi vseh ostalih kolonoskopij, ki se opravijo v Sloveniji,« ugotavlja gastroentereolog prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, in dodaja: »V Programu Svit je bilo do sedaj opravljenih približno 84.000 kolonoskopij, pri katerih smo odstranili 23.800 napredovalih predrakavih sprememb in s tem zelo zmanjšali možnost, da bi iz njih nastal rak. Odstranjevanje tudi večjih najdb v črevesu z endoskopsko metodo pacientom prihrani kirurški poseg in dolgotrajno okrevanje.« Od leta 2018 se najbolj usposobljeni kolonoskopisti lotevajo tudi zahtevnejših posegov, kjer odstranjujejo velike najdbe, ki jih je še priporočljivo odstraniti endoskopsko.

Ko so odkrite spremembe v črevesu, gastroenterologi pacienta spremljajo s kontrolami, ki niso organizirane v Programu Svit. »Glede na spremembe, ki jih najdemo v črevesu, svetujemo različno pogoste kontrole s kolonoskopijo. Osebe z najdbami praviloma opravljajo kontrole izven Programa Svit, na katere jih po usmeritvah gastroenterologov napotujejo izbrani osebni zdravniki. Če pri osebi na prvi kolonoskopiji ni najdenih sprememb, je čez približno pet let ponovno povabljena v Program Svit na test na kri v blatu,« pravi prof. dr. Borut Štabuc z UKC Ljubljana.

 

Standardizacija histopatološke diagnostike in delovanje multidisciplinarnega konzilija

Vsi vzorci, ki so odvzeti med kolonoskopijo, se pošljejo na histopatološko preiskavo. »Od histopatološkega izvida je odvisna nadaljnja obravnava posameznega pacienta. Če gre za začetni rak in je možnosti zdravljenja več, se na podlagi diagnoze in kolonoskopskega videza lezije o najprimernejši obliki zdravljenja posvetujejo patolog, gastroenterolog in kirurg. Namreč, v Programu Svit smo v letu 2014 vzpostavili multidisciplinarni konzilij, ki redno na vsaka dva tedna obravnava vse take primere. Letno je to okoli 200 primerov,« pojasnjuje dr. Snježana Frković Grazio, vodja Laboratorija za patologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana in izpostavi pomemben doprinos Programa Svit: »Patologi, ki sodelujemo v Programu Svit pri svojem delu upoštevamo predpisane strokovne smernice, nenehno spremljamo kazalnike kakovosti našega dela, se dodatno izobražujemo in z diagnostičnim delom sodelujemo tudi v zunanji shemi kakovosti. Vse to je izboljšalo kakovost našega dela in pripeljalo do višje usklajenosti v diagnozah med patologi v Sloveniji. Čas do histopatološke diagnoze v sklopu programa mora biti kratek, ker gre za osebe, ki so bile pred preiskavo brez znakov bolezni in jih je nepričakovana najdba spremembe v črevesu nedvomno pripeljala v stanje negotovosti – zato je zelo pomembno, da so z diagnozo in priporočenim nadaljnjim potekom obravnave lahko čimprej seznanjeni. Histopatološko diagnozo v sklopu Programa Svit tako v več kot 90 odstotkih postavimo v treh dneh.«.

 

Pomemben je zdrav način življenja

Za varovanje svojega zdravja lahko vsak izmed nas stori veliko – z redno telesno dejavnostjo, z zdravim načinom prehranjevanja, izogibanjem kajenju in prekomerni uporabi alkohola ter z udeležbo v preventivnih zdravstvenih programih. Zato je sodelovanje v Programu Svit modra odločitev, ki vključenim posameznikom in s tem tudi njihovim bližnjim lahko reši življenje.

 


Dodatna gradiva:

​​

Tonske izjave:

Tatjana Kofol Bric, NIJZ