Z znanjem do boljšega zdravja

Svetovni dan voda 2017: "Zakaj odpadna voda?"

22. 03. 2017
Brez vode ni življenja. Viri vode niso neomejeni, treba jih je skrbno varovati. Eden izmed načinov preprečevanja onesnaženja in varovanja vodnih virov je znižanje deleža neočiščene odpadne vode in povečanje deleža njene ponovne uporabe.

Leta 1993 so predstavniki Organizacije združenih narodov (UN) v Rio de Janeiru, Brazilija, sprejeli odločitev, da postane 22. marec svetovni dan voda. Obeležujemo ga vsako leto. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe* vodonosnikov. Ta dan lahko izkoristimo za seznanitev s problematiko in prispevamo k varovanju pitne vode.


VIR: Asian Development Bank via Foter.com

Danes več kot 663 milijonov ljudi, predvsem v državah v razvoju, živi brez vodnega vira v bližini doma, zato morajo do oddaljenega vodnega vira hoditi več ur ali dolgo čakati v vrsti na svoj delež vode. Ti vodni viri so, tudi kot posledica neustreznega ravnanja z odpadno vodo, velikokrat onesnaženi s človeškimi in živalskimi izločki. Zaradi zaužitja onesnažene vode pestijo te ljudi poleg pomanjkanja vode tudi zdravstvene težave. 

1,8 milijard ljudi uporablja onesnažen vir pitne vode in ti ljudje so izpostavljeni tveganju za črevesne nalezljive bolezni, kot so griža, trebušni tifus, otroška paraliza. Zaradi onesnažene pitne vode in slabih higienskih razmer, na leto umre 842 000 ljudi. 

Osrednja tema svetovnega dneva voda se vsako leto razlikuje. Letošnja se osredotoča na problem ne - izkoriščanja odpadne vode kot vira obnovljivih snovi, na zmanjševanje količine in ponovno uporabo odpadne vode. Tema se glasi »Zakaj odpadna voda? ali ang. Why waste water?

* Trajnostni razvoj – pomeni takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987)


ZAKAJ ODPADNA VODA?

Leta 2015 so Združeni narodi sprejeli 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Eden izmed njih je prepolovitev deleža neočiščene odpadne vode in povečanje deleža njene ponovne uporabe.

Več kot 80 % odpadne vode, ki nastane zaradi človekovega delovanja, je izpuščenih v reke in morja brez čiščenja ali druge obdelave, kar vodi k onesnaževanju voda.

Zaradi naraščanja števila prebivalstva in povečanega naseljevanja v mestih se količina nastale odpadne vode in njena onesnaženost povečuje. Ponekod po svetu je ravnanje z odpadno vodo neustrezno. Tam večina odpadne vode iz mest, industrije in kmetijstva odteče nazaj v okolje brez čiščenja ali ponovne uporabe.

Po navedbah Agencije Republike Slovenije za okolje, je bilo leta 2014 na javno kanalizacijo in čistilne naprave priključenih 58 % prebivalcev, slab 1 % ljudi je uporabljalo male čistilne naprave, medtem ko so ostali še vedno zbirali odpadno vodo v greznicah. V Sloveniji smo leta 2015 iz javnega kanalizacijskega omrežja v okolje izpustili 89 %prečiščene odpadne vode.

K  povečanju deleža prečiščene odpadne vode v Sloveniji je pripomogla dograditev javnega kanalizacijskega omrežja in izgradnja čistilnih naprav (od leta 2010 do 2015 je bilo novozgrajenih 144 naprav).


KAKO VODA KROŽI?

Voda, ki jo črpamo, se po naši uporabi, transportu, zbiranju in čiščenju vrne v okolje. Iz morij, jezer in rek, voda zaradi sončnega sevanja izhlapeva in se dviga v ozračje. Tam se, ob dviganju in ohlajanju zraka, utekočini ter jo nato na zemeljskem površju zaznamo v obliki megle, rose ali padavin. S padavinami se napolnijo zaloge vode v podzemlju, da jo lahko čez čas spet črpamo. Temu procesu pravimo kroženje vode ali vodni krog.

Odpadna voda je lahko tudi vir energije, mineralnih hranil in ostalih obnovljivih snovi in ni potrebno, da nam predstavlja breme, katerega se moramo znebiti. Mineralna hranila, kot so dušikove in fosforne spojine, se v odpadni vodi nahajajo v visokih koncentracijah in so pomembna za rast rastlin. Tovrstna hranila odstranjujemo v stopnji čiščenja imenovani terciarno čiščenje. V Sloveniji je bilo leta 2015 s to stopnjo na komunalnih čistilnih napravah očiščeno 40,8 % vse prečiščene odpadne vode. Odvzeta hranila iz odpadne vode bi v ustrezni obliki lahko ponovno uporabili za gnojenje kmetijskih površin.


PONOVNA UPORABA ali RECIKLIRANJE ODPADNE VODE

Izraz recikliranje večinoma povezujemo z reciklažo papirja, plastenk, pločevink in stekla, vendar lahko recikliramo tudi vodo. Z izrazom »recikliranje vode« je mišljena ponovna uporaba odpadne vode za namakanje, industrijske procese (npr. hladilna voda za delovanje elektrarne), splakovanje stranišč in možno uporabo pri gradbenih delih (npr. mešanje betona). V Sloveniji se za tehnološko vodo v industrijskih procesih večinoma uporablja sveža voda, sledi ji uporaba vode v krožnem sistemu in ponovno uporabljena voda.


Viri:


Dodatne povezave: