Z znanjem do boljšega zdravja

Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) v živilskih izdelkih – posodobljeno mnenje

30. 07. 2018
Uporaba industrijske konoplje v živilih odpira številne nejasnosti glede koristi in tveganj za zdravje, tako pri potrošnikih kot proizvajalcih. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih.
Za pripravo običajnih živil z industrijsko konopljo veljajo zahteve Pravilnika o gojenju in uporabi vrst industrijske konoplje (Uradni list RS, št. 40/11 in št. 36/15), v katerih vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2 % v suhi snovi rastline. Glede vsebnosti kanabinoidov v končnem živilskem izdelku predlagamo spremljanje surovin vsaj s smernimi vrednostmi, kot jih predlaga Evropsko združenje za industrijsko konopljo. Kadar se industrijsko konopljo oziroma dele rastline nespremenjene upraši in/ali stisne ter trži kot prehransko dopolnilo, je dolžnost proizvajalca, da na enak način kot pri običajnih živilih, spremlja surovine glede vsebnosti kanabinoidov ter varnost izdelka dodatno zagotavlja s postavitvijo primernega priporočenega dnevnega odmerka. Glede tetrahidrokanabinola (THC), za katerega je Evropska agencija za varnost hrane postavila referenčni (varni) odmerek velja, da za zdravo odraslo populacijo dnevni vnos ne sme presegati 0,06 mg Δ9–THC. Možnost za pojav akutne (takojšnje) strupenosti za kanabidiol (CBD) preko dnevnega (enkratnega) vnosa s prehrano pri ljudeh je neznatna. Vendar pa študije na živalih nakazujejo učinke na hormonski sistem ob dolgotrajnem uživanju in dokler nimamo ustreznih podatkov o vplivu CBD na hormonski sistem ljudi, velja previdnost. Začasni dopustni dnevni vnos (tTDI) za vseživljenjsko izpostavljenost za CBD znaša 0,007 mg/kg telesne mase (ocenjeno 0,42 mg CBD/dan za zdravo odraslo populacijo). Uporabo takih izdelkov odsvetujemo v kritičnih obdobjih razvoja (otroci, mladostniki in nosečnice).
 
V primerih, ko se industrijska konoplja oziroma deli rastline ekstrahirajo in/ali koncentrirajo ali v primerih, ko se običajnim živilskim surovinam iz industrijske konoplje (npr. olju iz semen konoplje) dodajajo koncentrati ali konoplji lastni kanabinoidi, pa taki izdelki postanejo vir kanabinoidov. Ker se uporaba sintetičnih ali rastlinskih virov kanabinoidov kot potencialnih zdravil še raziskuje, je docela neprimerna uporaba takih izdelkov kot sestavin živil ali prehranskih dopolnil, posebno še, če gre za ekstrakte, kjer vsebnost CBD in ostalih kanabinoidov lahko zelo variira. Ekstrakti, ki so vir kanabinoidov, vsebujejo tudi do 1000-krat višje koncentracije CBD, kot ostali izdelki iz industrijske konoplje. Pri tem smo opazili, da se izdelki z visokimi vsebnostmi CBD močno razlikujejo po tem, koliko vsebujejo tudi ostalih kanabinoidov npr. THC. Menimo, da nosilci živilske dejavnosti pri tovrstnih izdelkih trenutno ne morejo zagotavljati varnosti potrošnikom, saj so naši izračuni pokazali preseganje referenčnih varnih odmerkov pri dolgotrajni uporabi.
Pred kratkim je tako stališče sprejela tudi Evropska komisija, saj je ekstrakte rastline Canabis sativa L, v katerih je vsebnost kanabidiola (CBD) višja od vsebnosti v rastlini Canabis sativa L, uvrstila v katalog novih živil z oznako »NI DOVOLJENO«. To pomeni, da se ne smejo uporabljati v živilih, vključno s prehranskimi dopolnili, do končane presoje varnosti, če bo zahteva zanjo vložena na Evropsko agencijo za varnost hrane, in posledične odobritve za trženje s strani Evropske komisije.
 
Celotno strokovno mnenje najdete na naslednji povezavi