Bolezni

Srčno-žilne bolezni

Med najpomembnejše bolezni srca in žilja sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), koronarna bolezen srca, bolezni možganskega žilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen in druge redkejše bolezni (npr. abdominalne in torakalne anevrizme aorte). Najpogosteje nastanejo zaradi ateroskleroze, pri kateri se nalagajo  maščobne celice v steni krvnih žil ob povišanih vrednostih škodljivih maščobnih delcev v krvi.

Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost, stres, spol in starost.

Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.

Z zdravim načinom življenja lahko nastanek in napredovanje omenjenih srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov odložimo, zmanjšamo njihovo težo in znatno podaljšujemo življenje.

Zato se je v  Sloveniji leta 2002 pričel izvajati Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni. Program izvajajo vsi zdravniki splošne/družinske medicine in vključuje nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih za razvoj bolezni srca in žilja ter ustrezno ukrepanje in svetovanje za zmanjševanje izraženosti dejavnikov tveganja oziroma njihovo odstranjevanje, predvsem pa za spremembo življenjskega sloga tako, da ta varuje in krepi zdravje. S pomočjo ocene stopnje tveganja za srčno-žilne bolezni se odrasle ljudi z visokim tveganjem usmerja v terapevtsko obravnavo, predvsem s posredovanjem spremembe življenjskega sloga.  Zaradi učinkov preventive srčno-žilnih bolezni in akutne oskrbe bolezni srca so se zdravstveni kazalniki v določenem obdobju na nacionalni ravni znatno izboljšali, tako se je  umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v zadnjih 20 letih zmanjšala za več kot polovico

Zvišan krvni tlak

Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je bolezen in hkrati eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za bolezni srca in žilja s pojavnostjo srčnega infarkta, možganske kapi in obolenja ledvic.

 

Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (srčni infarkt, možgansko kap) v povprečju za od 2- do 3-krat in je torej vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja.

Zaradi pogostnosti in pomembnosti za zdravje posameznika in celotnega prebivalstva je osebe z zvišanim krvnim tlakom treba aktivno iskati in zdraviti.  Znano je, da na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot je: prekomerno uživanje soli, saj je prekomeren vnos soli in s tem natrija dokazano neposredni prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, nadalje nezadostna telesna dejavnost, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter stres – dejavniki tveganja, ki so med prebivalci Slovenije pomembno prisotni, kar vsekakor prispeva tudi k visoki pojavnosti arterijske hipertenzije. 

Koronarna bolezen srca: angina pektoris, srčni infarkt in nenadna srčna smrt

Prizadetost ene ali več koronarnih arterij imenujemo koronarna bolezen srca. Običajno je vzrok ateroskleroza. Poglavitni klinični obliki koronarne bolezni srca sta angina pektoris in srčni (miokardni) infarkt, ki  ob obsežni prizadetosti srčne mišice lahko povzroči nenadno srčno smrt.

Bolezen možganskega žilja: možganska kap in prehodna možganska ishemija

Možganska kap je izguba možganske funkcije, ki jo povzroči prekinitev dotoka krvi v možgane  ali razpok žile s krvavitvijo. Prehodna možganska ishemija (pogosto jo skrajšano imenujemo TIA, angl. transient ishemic attack, prehodni ishemični napad) je kratkotrajna epizoda izgube možganske funkcije, ki jo povzroči žariščna prekinitev dotoka krvi v možgane.

Možganska kap je vzrok prezgodnje smrti, dolgotrajne manjzmožnosti ter ima zaradi zmanjšanega socialnega delovanja, visokih stroškov nege in zmanjšane produktivnosti velike zdravstvene in socialno-ekonomske posledice za bolnika in njegovo družino,  tudi za državo predstavlja pomembno ekonomsko breme.

Vse več je dokazov o učinkovitem preprečevanju, pa tudi o učinkovitem zdravljenju možganske kapi, če se ukrepa takoj po pojavu znakov bolezni. Trias dejavnikov tveganja: zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje, pri čemer je za možgansko kap najpomembnejši zvišani krvni tlak, sodi v skupino dejavnikov, ki so v veliki meri vezani na način življenja ter jih je možno preprečiti. Z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem sladkorne bolezni in atrijske fibrilacije prav tako lahko vplivamo na zmanjševanje tveganja za možgansko kap.