Nenalezljive bolezni in stanja

Sladkorna bolezen v Sloveniji: Kje smo in kam gremo?

08. 11. 2018
Podobno kot v številnih drugih državah, tudi v Sloveniji ugotavljamo naraščanje pogostosti sladkorne bolezni, ki je s spremljajočo obolevnostjo in posledicami za obolele, družine in skupnost postala pomemben javnozdravstveni izziv. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, sta Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) v Ljubljani organizirala, letos že 9. nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni. Do sedaj je bilo v smeri boljšega obvladovanja sladkorne bolezni narejenega že veliko, še vedno pa ostajajo področja obvladovanja, ki jim je treba namenjati več pozornosti (tudi) v prihodnje.

Prebivalstvo se stara in živimo vse dlje. Lansko leto je bil skoraj vsak peti prebivalec Evropske unije star 65 let in več (19 % populacije EU; vir: Eurostat), naraščajoči trend staranja prebivalstva pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Kronične bolezni so spremljevalke starosti, pri čemer bo imelo mnogo ljudi v poznem obdobju svojega življenja vsaj eno kronično bolezen. 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen, medtem ko to število naraste na 85 % pri ljudeh starih nad 85 let. Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen, število bolnikov s to kronično boleznijo pa se hitro povečuje. Razloge za to lahko pripisujemo demografskem staranju, daljši življenjski dobi ter manjši umrljivosti splošnega prebivalstva in bolnikov s sladkorno boleznijo, večjemu deležu odkrite sladkorne bolezni (zlasti, kjer poteka aktivno presejanje) in izboljšanem zdravljenju ter večji razširjenosti dejavnikov tveganja (npr. debelost, zmanjšana telesna dejavnost itd.), hkrati pa se sladkorna bolezen v naraščajočem deležu pojavlja tudi med prebivalstvom srednjih let in zbolevajo vedno mlajši.

Podatki nakazujejo naraščajoči trend sladkorne bolezni

Delež odraslih s sladkorno boleznijo v starosti 25 do 74 let je po podatkih anketne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v letu 2016 znašal 6,9 %. Prav tak delež je pokazala tudi raziskava EHIS iz leta 2014. Razširjenost sladkorne bolezni in nekatere značilnosti opisujemo tudi s podatki o izdanih zdravilih za zniževanje glukoze v krvi. Zgovoren je podatek, da je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 oseb, leta 2017 pa okoli 111.400 oseb. Skupno letno število prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi pa se je v zadnjih letih povečalo za 2 do 3 % (povprečno za okoli 2500 oseb) letno.

Med moškimi je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, saj ima ugotovljeno sladkorno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let; delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal.

V letošnjem letu smo posebno pozornost namenili proučevanju razlik v pojavljanju sladkorne bolezni na posameznih območjih v Sloveniji. Prim. prof. dr. Ivan Eržen, z NIJZ: »Med regijami ugotavljamo velike razlike, ki opozarjajo, da se zdravstvene potrebe prebivalcev med regijami razlikujejo. Sladkorna bolezen je pogostejša v vzhodnem predelu države z največjo prevalenco v Zasavju, Posavju, Savinjski in Pomurski regiji ter nekaterih območjih Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije ter najmanjšo prevalenco v Goriški regiji. Ker na pojavnost sladkorne bolezni vpliva več, med seboj prepletajočih se dejavnikov, bodo naše prihodnje aktivnosti osredotočene na pridobivanje čim bolj natančnih in celovitih podatkov, ki bodo omogočali še bolj usmerjeno zasnovo intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni«.

Starostno standardizirana prevalenčna stopnja sladkorne bolezni, zdravljene z antihiperglikemičnimi zdravili, med odraslimi po upravnih enotah, Slovenija 2017

Za boljše obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji izvedenih več aktivnosti

Zdravstveni sistem prestreza tisto, kar je odraz mnogih dogajanj na drugih področjih družbe. Za obvladovanje trenda  je potrebna vse družbena akcija v smeri skladnejšega medsektorskega sodelovanja. V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 je bilo v 8 letih narejenih že veliko korakov v smeri boljšega obvladovanja te kronične bolezni. Od leta 2011 se s projektom nadgradnje timov ambulant družinske medicine (do konca leta 2017 imenovane referenčne ambulante družinske medicine) udejanja enoten način za preprečevanje kroničnih bolezni, zgodnje odkrivanje oseb z veliko verjetnostjo, da se bo pri njih pojavila sladkorna bolezen tipa 2 (mejna bazalna glikemija in motena toleranca za glukozo), zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 in takojšnja obravnava, kjer diplomirana medicinska sestra deluje kot koordinator obravnave. Do leta 2017 je bilo za ta namen usposobljenih 540 diplomiranih medicinskih sester. Dr. Jelka Zaletel, z NIJZ in UKC LJ, ki opravlja funkcijo podpredsednice koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020 pojasnjuje: »Od leta 2015 naprej razvijamo tri prenovljene centre za krepitev zdravja, v katerih se izvajajo trije novi programi za področje sladkorne bolezni, med drugim imamo v Sloveniji med redkimi v Evropi tudi delavnico, posebej namenjeno osebam z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo. V letošnjem letu smo vzpostavili mentorsko mrežo, v kateri bo približno 30 diplomiranih medicinskih sester edukatork iz specialističnih diabetoloških timov podpiralo usposabljanje štiridesetih diplomiranih medicinskih sester v petindvajsetih novih centrih za krepitev zdravja.« In dodaja: »Z rednim obnavljanjem strokovnih smernic skrbimo za strokovnost na področju oskrbe sladkorne bolezni v Sloveniji, sploh na področju pediatrične diabetologije dosegamo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. Letos prvič pa bomo (tudi s podporo Ministrstva za zdravje in Svetovne zdravstvene organizacije) predstavili tudi strokovne smernice, namenjene bolnikom, v jeziku, ki je jasen in razumljiv.« Aktivno sodelovanje predstavnikov organiziranih bolnikov, kot je Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS), ki združuje približno 18 tisoč bolnikov s sladkorno boleznijo, je pomemben element sprejemanja pravih odločitev. Kot pravi Alojz Rudolf, podpredsednik ZDDS, »je namen zveze in njenih 39 društev delovanje na področju preventive in ozaveščanja javnosti, da bi sladkorno bolezen tipa 2 preprečili oziroma odložili na čim kasnejše življenjsko obdobje«. Dobro so zastavljeni tudi koraki za pridobivanje kakovostnih podatkov in informacij o trenutni situaciji glede obvladovanja sladkorne bolezni, s poudarkom na razlikah med regijami. Takšne informacije podpirajo tudi možnost, da bodo vse aktivnosti v prihodnje načrtovane bolj usmerjeno, predvsem z vidika zagotavljanja enakosti v zdravju.

Izzivi nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni 2020–2030

Na področju obvladovanja sladkorne bolezni ostaja več izzivov, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. Bližamo se novemu mejniku na področju obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji. Leta 2020 se zaključuje desetletno obdobje izvajanja obstoječega nacionalnega programa, zato oblikujemo izhodišča in prednostne usmeritve naslednjega desetletnega nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. V naslednjih 10 letih bodo aktivnosti in ukrepi usmerjeni v 9 ključnih področij, pomembnih za uspešno obvladovanje sladkorne bolezni v Sloveniji do leta 2030. Osredotočili se bomo na opolnomočenje bolnikov; to je proces, ki bolnikom omogoča, da povečajo nadzor nad svojim lastnim življenjem in ki krepi njihovo zmožnost, da ukrepajo pri stvareh, ki jih sami prepoznajo kot pomembne, v zvezi z zdravljenjem in življenjem s sladkorno boleznijo. Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje celovito obravnavo, ki poteka usklajeno in neprekinjeno. V tej obravnavi je aktivno vključen in mu zagotavlja najboljši možen zdravstveni izid. Oskrba naj bo usklajena in integrirana. Kot rečeno, razlike med regijami obstajajo, kar bo zagotovo eno od ključnih izhodišč za načrtovanje smernic za obvladovanje sladkorne bolezni tudi v prihodnje. Pri tem je pomembno spremljanje stanja na področju sladkorne bolezni, ki omogoča na pravilnih informacijah zasnovano strateško odločanje in načrtovanje aktivnosti obvladovanja sladkorne bolezni, ter stalno spremljanje izvajanja Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. Pomembno je gojenje partnerstva med sodelujočimi institucijami, pri čemer je sodelovanje uspešno, če temelji na skupnih vrednotah in ciljih, na zaupanju, dopolnjevanju in iskanju sporazumnih rešitev. Pomembno je upoštevati tudi skupnostni pristop, pri katerem skupnost prepozna, zagotavlja in usklajuje dejavnosti za ohranjanje in krepitev zdravja. Tako skupnost še posebej pomembno prispeva k zagotavljanju enakosti v zdravju oziroma doseganju enake dostopnosti do enako kakovostnih programov preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja sladkorne bolezni, ne glede na ekonomski status, starost, spol, izobrazbo ali mesto bivanja. Sladkorna bolezen je prisotna in ima različno vlogo v posameznikovem življenju. Na posameznika vpliva v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do pozne starosti; tudi to je treba upoštevati pri zasnovi in izvedbi intervencij s področja obvladovanja sladkorne bolezni.


Dodatna gradiva:

Tonske izjave:

Prim. prof. dr. Ivan Eržen, NIJZ

Dr. Jelka Zaletel, NIJZ in UKC LJ, podpredsednica koordinativne skupine za izvajanje Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010-2020

Alojz Rudolf, podpredsednik ZDDS


Predstavitve: