Z znanjem do boljšega zdravja

Sankanje, smučanje in deskanje na snegu

15. 02. 2019
V zimskem času se otroci radi sankajo in smučajo, odrasli pa radi delimo ta zimska veselja z njimi. Vendar se lahko pri zimskih dejavnostih na snegu zgodijo tudi poškodbe, kot so zlomi, poškodbe trebuha, glave in vratu, vzrok pa so najpogosteje padci in trki z drugimi osebami ali stoječimi objekti. Zato je dobro, da poznamo nekaj varnostnih nasvetov in smo otrokom za vzgled.
SANKANJE
 
Obleka in čelada
  • Otroke oblecimo v zimska vrhnja oblačila (bunda, hlače, rokavice) in obutev, ki so topla in vodoodporna, pod njimi pa naj bo več slojev obleke, npr. smučarsko perilo, puli, pulover… Šala ne uporabljamo, ker se lahko zaplete v sanke, kar je nevarno za zadavitev. 
  • Vedno naj uporabljajo čelado za zimske športe, saj so pri sankanju pogoste ravno poškodbe glave.
Oprema za sankanje
  • Uporabljamo le sani ali bob. Izberemo tak bob, na katerem se da dobro zavirati. Lesene sani morajo biti gladke, brez trsk, vrvica pa mora biti dovolj močna, da zdrži prevoz osebe. Plastične sani in bob naj bodo izdelani iz kakovostne plastike in brez ostrih robov.
  • Na snežni lopati ali krožniku je zaviranje težje zaradi hkratnega drsenja po pobočju in vrtenja lopate okrog svoje osi, zato je večje tudi tveganje za trk z drugimi osebami na sankališču in za poškodbe. Snežne lopate in krožniki so primerni le za predšolske otroke v starosti 4-5 let in mlajše šolarje.
Izberimo primerno pobočje za sankanje
  • Pobočje naj bo zmerno strmo (nagib naj bo položnejši do 30°) in naj ima dolgo ravnino v izteku, da lahko sanke ustavimo.
  • Primerna so pobočja, na katerih ni ovir, npr. dreves, skal, ograj in se strmina sankališča ne izteče na cesto, v potok ali na prostor, kjer je gneča ali se zbirajo ljudje.
  • Pobočje naj bo zasneženo in ne poledenelo, ker se otrok ob padcu na trdo ledeno podlago lahko poškoduje.
  • Ne dovolimo, da bi si otroci na sankališču zgradili umetno odskočišče.
Pravila varnega sankanja
  • Otroke do 12. leta starosti je treba imeti ves čas na očeh, zato da lahko v primeru poškodbe odrasla oseba nudi prvo pomoč in/ali pokliče nujno medicinsko pomoč.
  • Na saneh naj bo le en otrok hkrati. Predšolski otroci naj se vedno sankajo skupaj z odraslo osebo, saj še niso sposobni za samostojno vožnjo s sanmi.
  • Otroci naj se spuščajo na saneh tako, da sedijo z nogami naprej in gledajo v smeri vožnje. Ne dovolimo, da bi se s sanmi spustili v ležečem položaju z glavo naprej, ker se tako močno poveča tveganje za poškodbe glave.
  • Naučimo jih, naj se v primeru, če boba ne morejo ustaviti z zaviranjem, zvalijo z njega vstran v sneg.
  • Otroci naj se s sanmi ali bobom spustijo po sredini sankališča, ob izteku proge čim prej umaknejo ob stran in se povzpnejo ob robu sankališča, pri čemer opazujejo dogajanje na hribu.
  • Otroci naj snežno lopato ali krožnik uporabljajo le na blagih strminah brez grbin, ki so zasnežene z mehkim snegom. Tam ni mogoče doseči velikih hitrosti in je tveganje za poškodbe hrbtenice zaradi udarcev ob trdo podlago manjše.
Ne pozabimo
  • Sončni žarki se močno odbijajo od snežne podlage, tudi v oblačnem vremenu, zato otroke zaščitimo s kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem za UVA in UVB žarke 
  • Na visoki nadmorski višini in zaradi suhega mrzlega zraka otroci hitro dehidrirajo. Sami pogosto pozabijo, da so žejni, zato jim večkrat ponudimo napitke, npr. pitno vodo, nesladkan čaj

 

SMUČANJE IN DESKANJE NA SNEGU
Priprave na smučanje in deskanje
  • Otroci naj bodo dobro telesno pripravljeni, zato jih že poleti in jeseni vključimo v eno od oblik redne športne rekreacije. Otrok si bo okrepil in razvil koordinacijo, moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost in vzdržljivost, ki so potrebni, da se na smučeh ne utrudi prehitro, manjše pa bo tudi tveganje za poškodbe. 
Obleka, čelada in druga varnostna oprema
  • Pri nakupu smučarskih oblačil izberemo take, ki ne prepuščajo vode in vetra. Rokavi naj se prilegajo zapestjem, ovratnik pa naj se zapenja do brade. Oblačila ne smejo biti preohlapna, ker se lahko zataknejo ob sedež na sedežnici, zapletejo v sidro ali smučarske palice, iz istega razloga so nevarni tudi dolgi šali. Pod smučarskimi oblačili naj ima otrok več slojev obleke, npr. smučarsko perilo, puli, pulover…, na rokah pa smučarske rokavice.
  • Oči zaščitimo s smučarskimi očali, še posebej kadar je zelo hladno ali sneži. Imajo naj tudi oznako (certifikat), da zagotavljajo 100% zaščito pred UVA in UVB žarki. 
  • Zakon o varnosti na smučiščih določa, da morajo otroci do vključno 14. leta starosti pri smučanju in deskanju obvezno uporabljati smučarsko/deskarsko čelado. Prepričajmo se, da ima otrok dobro zapet pašček pod brado, da se mu čelada ob padcu ne bi snela z glave. Uporaba čelada se priporoča tudi mladostnikom in odraslim, ki smo jim za vzgled. 
  • Pri deskanju na snegu se poleg čelade priporoča tudi uporaba ščitnikov za hrbet (želva), zapestja in kolena, saj so poškodbe zapestja, podlakti in kolena pri deskarjih najpogostejše. 
Oprema za smučanje in deskanje
  • Pred smučarsko sezono je treba preveriti, ali so smuči in druga oprema v dobrem tehničnem stanju in še primerne za velikost in težo otroka. Najbolje je, da stare smuči nesemo v servis, kjer jih bo strokovnjak pregledal, popravil obrabljene robnike, naravnal vezi in jih pravilno namazal. 
  • Pri nakupu nove smučarske opreme ali deske upoštevamo nasvete strokovnjaka, saj je premajhna ali prevelika oprema nevarna zaradi večje možnosti poškodb. 
Na smučišču
  • Če nismo bili že dolgo časa na smučišču je zelo koristno, da vzamemo nekaj ur tečaja smučanja ali deskanja za osvežitev znanja. Začetnikom se priporoča, naj se vpišejo v tečaj smučanja oziroma deskanja. 
  • Pred spustom, še posebej v zelo mrzlih dneh, in po vožnji s sedežnico, se skupaj z otroki vedno primerno ogrejemo, saj s tem zmanjšamo tveganje za poškodbe. Mlajše otroke med igro ogrejemo tako, da se z njimi lovimo s smučkami na nogah, izmenično hodimo s kratkimi in dolgimi koraki ter poskakujemo s smučkami. S starejšimi otroki pa lahko delamo že bolj zahtevne vaje in smo pri tem otrokom za vzgled. 
  • Smučamo le na progah primerne težavnostne stopnje glede na svoje in otrokovo smučarsko znanje in sposobnosti. Pri izbiri proge bodimo pozorni na oznake za težavnostne stopnje smučarskih prog, ki so določene z različnimi barvami na obvestilnih znakih (modra=lahka, rdeča =srednje težka, črna=težka). Če se nam zgodi, da »zaidemo« na progo, ki zaradi svoje težavnosti presega naše sposobnosti, pustimo smučke na nogah, postavimo jih vzporedno z bregom in se z bočnim sestopanjem ob robu proge počasi spuščamo navzdol. 
  • Smučamo ali deskamo skupaj z otroki tako, da se ves čas vidimo. Če kdo zaostane, se ustavimo in ga počakamo. Morda bo potreboval našo pomoč.
  • Vedno smučamo ali deskamo po urejenih smučarskih progah in upoštevamo znake za nevarnost. Hitrost in način vožnje prilagodimo vrsti snega, npr. moker sneg, poledenele površine, in vremenskim razmeram.
  • Na smučišču veljajo FIS pravila varnega vedenja, ki jih je sprejela Mednarodna smučarska zveza. Preberimo jih in jih na smučišču spoštujmo, da v gneči ne pride do nepotrebnih poškodb. 
 
10 FIS pravil varnega smučanja/deskanja:
1. Obzirnost do drugega
2. Smučar mora hitrost prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču.
3. Hitrejši smučar mora tako izbirati smučino, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
4. Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v primerni oddaljenosti od prehitevanega.
5. Predno smučar začne smučati po progi, mora pogledati navzdol in navzgor.
6. Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča razen v sili.
7. Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le rob smučišča.
8. Smučar se mora naučiti in spoštovati signalne in prometne oznake na smučiščih.
9. Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.
10. Smučar se mora kot udeleženec ali priča pri nesreči pustiti legitimirati.
  • Enaka pravila veljajo tudi za deskarje. Za razliko od smučarja je deskar s telesom obrnjen levo ali desno od smeri vožnje, zato pogosto ni dovolj pozoren na dogajanje pred desko. Še posebej pri začetnikih je za varnost nujno, da se vsakič pred spustom in zavojem prepričajo, da pred sabo nimajo drugega deskarja, smučarja ali kakšne ovire. 
  • Ko postanemo utrujeni, se ustavimo in si spočijemo. Posebno bodimo previdni pri zadnjih spustih ob koncu dneva, saj je utrujenost močen dejavnik tveganja za poškodbe.
Ne pozabimo
  • Sončni žarki se močno odbijajo od snežne podlage, tudi v oblačnem vremenu, zato se namažimo s kremo za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem za UVA in UVB žarke.
  • Na visoki nadmorski višini in zaradi suhega mrzlega zraka naše telo izgublja tekočino in lahko se pojavijo znaki dehidracije, npr. suha usta, glavobol. Otroci pogosto pozabijo, da so žejni, zato jim večkrat ponudimo napitke, npr. pitno vodo, nesladkan čaj. rahlo sladkan čaj, mineralno vodo.