Z znanjem do boljšega zdravja

Rakava obolenja in presejalni programi v UE Škofja Loka

23. 05. 2018
Rak je skupno ime za več kot 200 različnih bolezni, ki lahko nastanejo v katerem koli tkivu in organu človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, ki vplivajo na njihov nastanek (Zadnik in Primic Žakelj, 2013; Primic Žakelj, 2011).

Številni dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost in naključje vplivajo na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov. Nobena rakava bolezen ni povezana z enim samim, izoliranim dejavnikom, pač pa je bolezen vedno končni rezultat delovanja vseh škodljivih, pa tudi zaščitnih dejavnikov. Ti so posledica naših zdravih ali nezdravih življenjskih navad in razvad, povezani so s kemikalijami, fizikalnimi ali biološkimi dejavniki iz delovnega ali bivalnega okolja in z dedno nagnjenostjo. Prav zato vsi, ki so izpostavljeni kakemu škodljivemu dejavniku, ne zbolijo za rakom. Za pljučnim rakom npr., ne zbolijo vsi kadilci, iz raziskav pa vemo, da so kadilci z njim okrog 20-krat bolj ogroženi kot nekadilci (Zadnik in Primic Žakelj, 2013).

Število novoodkritih primerov raka iz leta v leto narašča, kar je posledica staranja prebivalstva, spremenjenega načina življenja in izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja ter napredka na področju medicine, ki je danes določene vrste raka sposobna odkriti prej (Hafner in sod., 2012). K povečanju števila bolnikov z rakom najbolj prispeva staranje prebivalstva. Rak je z redkimi izjemami bolezen starejših ljudi in čim starejše je prebivalstvo, temveč je bolnikov z rakom. Ker se življenjska doba prebivalstva daljša, lahko pričakujemo, da bo breme te bolezni pri nas v prihodnosti še večje (Zadnik in Primic Žakelj, 2013; Rak, 2015). Ob tem pa je pomembno poudariti, da se umrljivost za rakom že od leta 1985 znižuje. Manjšanje verjetnosti smrti za rakom ob večanju števila novoodkritih primerov kaže, da je zdravljenje uspešnejše in da vse več bolnikov ozdravi in/ali živi z rakom, medtem ko jih je prej več umrlo (Rak, 2015). Preživetje bolnikov z rakom se za večino rakavih obolenj pomembno izboljšuje. Petletno preživetje v Sloveniji je v obdobju od 2010 do 2014 znašalo pri moških 62,6% in pri ženskah 67,7% (Rak, 2017).

Ob tem je pomembno, da se zavedamo, da se rakava obolenja razvijajo postopno in da je pojav  današnjih rakov posledica življenjskega sloga, dejavnikov okolja, itd. izpred 15 do 20 let.

Podatki o raku na Gorenjskem in v UE Škofja Loka

Tako kot v svetu in Evropi število rakavih obolenj iz leta v leto narašča tudi v Sloveniji, na Gorenjskem in v UE Škofja Loka. Ob tem se ogroženost z rakom zmerno veča in je največja v starejših letih; od vseh bolnikov z diagnozo rak je leta 2014 kar 61 % moških in 60 % žensk zbolelo po 65. letu starosti (Rak, 2017). Moški, obolevajo pogosteje, poleg tega imajo ta obolenja pri njih prognostično manj ugoden potek.

Leta 2014 je bilo na Gorenjskem novo odkritih 1372 rakov, 743 pri moških in 629 pri ženskah. Pogostost pojavljanja novih primerov raka je bila tako pri moških, kot pri ženskah višja kot v Sloveniji. Najpogostejše novo odkrite vrste raka predstavljajo kožni rak (brez melanoma), rak pljuč, rak prostate, rak debelega črevesa in danke in rak dojke – teh pet vrst je obsegalo kar 56 % vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri moških je bil z 17,7% vseh novih primerov na prvem mestu rak prostate. Pri ženskah je bil na prvem mestu rak dojke, ki je predstavljal petino primerov vseh rakov pri ženskah (20,2 %)(Slora, 2018).V primerjavi s Slovenijo je bilo na Gorenjskem v tem letu pri moških predvsem več novoodkritih primerov vseh rakov kože (nemelanomskih in melanomskih) in raka pljuč, pri ženskah pa raka materničnega telesa, želodca in trebušne slinavke.

V letu 2014 je na Gorenjskem zaradi raka umrlo 618 oseb, od teh 346 moški in 272 žensk. To je 20 smrti več kot leto prej. Umrljivost zaradi raka je bila tega leta na Gorenjskem (SSSU= 230,9) nekaj višja kot v Sloveniji (SSSU =.220,3), tako za moške kot za ženske. Rak (s skoraj 35% vseh smrti) na Gorenjskem ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. Pri moških je rak že nekaj let kar vodilni vzrok smrti. Med rake, zaradi katerih je so leta 2014 prebivalci Gorenjske najpogosteje umirali, so se uvrščali rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak trebušne slinavke in rak prostate ter dojke. Ob tem je bila tega leta v primerjavi s Slovenijo na Gorenjskem višja umrljivost zaradi raka pljuč in trebušne slinavke.

V UE Škofja Loka je bilo leta 2014 novo odkritih 275 rakov, 161 pri moških in 114 pri ženskah. Starostno standardizirana incidenčna stopnja je bila tega leta višja kot v Sloveniji in na Gorenjskem. Najpogostejše novo odkrite vrste raka so bile iste kot v Sloveniji in na Gorenjskem (kožni rak -brez melanoma, rak debelega črevesa in danke, rak prostate, rak pljuč in rak dojke – teh pet vrst je obsegalo kar 53 % vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri moških je bil z 19,9% vseh novih primerov na prvem mestu rak prostate. Pri ženskah je bil na prvem mestu rak kože, ki je predstavljal 16.6% vseh rakov pri ženskah (Slora, 2018).

V letu 2014 je bil v UE Škofja Loka rak vzrok smrti pri 123 osebah, pri 65 moških in 57 ženskah. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi raka je bila tega leta v UE višja kot v Sloveniji in na Gorenjskem, rak pa je predstavljal najpogostejši vzrok smrti. Prebivalci UE Škofja Loka so leta 2014 najpogosteje umirali zaradi raka pljuč, debelega črevesa in danke, raka jeter, želodca in dojke.

Trend gibanja novih primerov raka in umrljivosti zaradi raka v dvajsetletnem obdobju od 1995 do 2014 v UE Škofja Loka, na Gorenjskem in v Sloveniji prikazujeta slika 1 in 2. Ob tem je vpliv staranja prebivalstva s pomočjo standardizacije izključen. Večino opazovanega obdobje sta bili tako incidenca kot umrljivost zaradi raka pod gorenjskim, ne pa tudi pod slovenskim povprečjem.

Slika 1: Starostno standardizirana incidenčna stopnja, UE Šk. Loka, Gorenjska in Slovenija, 1995-2014

Slika 2: Starostno standardizirana stopna umrljivosti, UE Šk. Loka, Gorenjska in Slovenija, 1995-2014

Presejana programa ZORA in SVIT v občinah UE Škofja Loka

Tako kot v ostali Sloveniji tudi v UE Škofja Loka potekajo vsi trije presejalni programi in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (Program ZORA), državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program SVIT) ter državni presejalni program za raka dojk (Program DORA). Za slednjega podatkov o odzivnosti še nimamo na ravni UE in občin, saj je šele od  začetka leta 2018 končno na voljo tudi vsem ženskam, starim od 50 do 69 let na Gorenjskem.

Program ZORA: je najstarejši presejalni program na področju raka v Sloveniji, saj organizirano poteka že od leta 2003. Namenjen je ženskem v starosti od 20 do 64 let. Tudi po zaslugi tega programa rak materničnega vratu postaja redek rak. Na Gorenjskem je bil rak materničnega vratu leta 2014 na novo odkrit pri 11-ih ženskah, ob uvedbi programa v letu 2003 pa pri 28ih. Število novoobolelih se je torej tudi na Gorenjskem že več kot razpolovilo. UE Škofja Loka ima med vsemi gorenjskimi UE najboljšo in tudi v slovenskem prostoru nadpovprečno pregledanost (77,6%). Najboljša je pregledanost v občini  Železniki, sledi občina Gorenja vas – Poljane, Žiri in občina Škofja Loka ( slika 3). Vendar je tudi v teh občinah treba posebno pozornost nameniti ženskam po 50 letu starosti, ki se na program slabše odzivajo.

Slika 3. Triletna pregledanost v programu ZORA v šestih drsečih triletnih obdobjih (1.7.-30.6.) po občinah v UE Škofja Loka

Program SVIT v Sloveniji poteka od leta 2009 in tudi že kaže ugodne populacijske rezultate. Število novih primerov raka debelega črevesa in danke se v Sloveniji,  na Gorenjskem  in tudi v UE Škofja Loka od leta 2010 znižuje, poleg tega je več rakov odkritih zgodaj ali pa so odstranjene tudi že predrakave spremembe. Tudi umrljivost zaradi raka debelega črevesa in danke že pada. Na Gorenjskem je bilo v letu 2017 v okviru programa SVIT na novo odkritih 17 rakov debelega črevesa in danke ter 263 napredovalih adenomov. Po odzivnosti v program SVIT se je Gorenjska z 65,5% v letu 2017 uvrščala na 2. mesto v Sloveniji. Še vedno pa tudi pri nas v odzivnosti moški za skoraj 8% zaostajajo za ženskami, čeprav je rak debelega črevesa in danke pri njih pogostejši. Najboljšo odzivnost ima upravna enota Škofja Loka, kjer so vse štiri občine presegle ciljno vrednost 70% (slika 4).

Slika 4. Odzivnost v program SVIT po občinah v UE Škofja Loka, 2010-2017

Viri:

  • Hafner A, Hovnik Keršmanc M, Kavčič S, Lesjak K (2012). Zdravje v gorenjski regiji, Kranj: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj.
  • Primic Žakelj M (2011). Poročilo o delu Zveze društev za boj proti raku za leto 2010, Ljubljana: Zveza društev za boj proti raku.
  • Rak v Sloveniji 2011 (2015). Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije.
  • Rak v Sloveniji 2014. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana, Epidemiologija in register raka, Register raka Republike Slovenije, 2017.
  • Zadnik V, Primic Žakelj M (2018). SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. Dostopno na: www.slora.si (18.04.2018).

Pripravila: prim. Alenka Hafner, dr. med., spec. jav. zdravja in soc. med. 

Podatke zbrali: mag. Darja Zupan, univ. dipl. org. in Zala Marn, DMS