Mesečno poročilo o čakalnih dobah - 1. februar 2018

Mesečno poročilo vsebuje statističen pregled čakalnih dob in števila čakajočih za nabor vrst zdravstvenih storitev (VZS), ki se uporabljajo v sistemu eNaročanja in so vsebinsko blizu naboru storitev, ki so se do sedaj spremljala v starem sistemu Načas. Trenutni šifrant VZS sicer ne predvideva poročanja o storitvah ki se nanašajo na fizioterapevtsko obravnavo, vendar pa bo poročanje tudi o teh storitvah na voljo po začetku uporabe nove verzije šifranta VZS, predvidoma v aprilu 2018.

 

Poročilo tako vsebuje 21 vrst zdravstvenih storitev, ki se nanašajo na prve preglede, in 379 vrst terapevtsko-diagnostičnih storitev. Prikazane so povprečne čakalne dobe, število čakajočih in število čakajočih nad dopustno dobo za prve preglede in za terapevtsko diagnostične storitve. Prikazane je primerjava podatkov na dan 1. 2. 2018 s podatki za 1. 1. 2018.

 

V poročilu prikazujemo čakalne dobe za prve proste termine, ki jih izvajalci objavljajo na portalu https://cakalnedobe.ezdrav.si/, te so pacientom prikazane tudi v primeru, da se na njih elektronsko naročajo. Več o novih izrazih, ki se uporabljajo v sistemu elektronskega naročanja, si lahko ogledate v poglavju pojasnil in definicij.

 

Najdaljša dopustna čakalna doba je v tem mesecu spoštovana pri vseh vrstah zdravstvenih storitev, ki jih spremljamo v tem poročilu. To pomeni, da v mesecu januarju 2018 za prav vsako terapevtsko-diagnostično storitev oziroma prvi pregled najdemo izvajalca, ki ima čakalno dobo krajšo od najdaljše dopustne čakalne dobe.

 

Naštejmo nekaj vrst zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe na prvi prosti termin pri stopnji nujnosti redno glede na zbrane podatke, pridobljene s strani izvajalcev, krajše od 14 dni:

  • Rtg abdomna s povprečno čakalno dobo 9 dni.
  • CT skeleta s povprečno čakalno dobo 13 dni.
  • Rtg skeleta s povprečno čakalno dobo 14 dni.

 

Iz podatkov, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev javno objavljajo kot prve proste termine na portalu čakalnih dob, lahko izračunamo, da imajo na prvi dan meseca vse storitve v povprečju krajše čakalne dobe pri stopnji nujnosti redno od najdaljše dopustne čakalne dobe.

 

21. januarja 2018 se je začela uporabljati novela Zakona o pacientovih pravicah, ki je med drugim tudi uvedla rok za predložitev napotne listine, ki po novem znaša največ 14 dni pri stopnji nujnosti hitro in redno. V mesecu januarju je bil za izbran nabor vrst zdravstvenih storitev, ki so predmet spremljanja čakalnih dob, na novo vpisanih v čakalne sezname 75.331 oseb, kar je 41% več kot v mesecu decembru 2017 oziroma 24% več, kot znaša povprečje zadnjega tromesečja pred januarjem 2018. Navedeno povečanje je posledica kot povečanega vpisa pacientov v čakalne sezname s "starimi" napotnicami  (izdane pred več kot 14 dnevi), posledica tega dodatnega priliva pacientov se odraža tudi pri skupnem številu čakajočih, ki se je tudi zaradi tega v zadnjem mesecu povečalo.

 

V naboru 21 pregledov na prvi ambulantni pregled čaka 72.737 oseb, kar pomeni 4.945 oziroma 7,23% čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Nad dopustno dolgo čakalno dobo na prvi pregled čaka 25.995 oseb, kar pomeni 4.177 oziroma 13,85% čakajočih manj kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Na 379 izbranih zdravstvenih storitev čaka 73.007 oseb, kar pomeni 7.251 oziroma 10,94% čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Tudi pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah najdemo skupno 26.898 oseb, ki čakajo nad dopustno dolgo čakalno dobo, kar pomeni 2.296 oziroma 8,41% čakajočih manj kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Pri prvih ambulantnih pregledih opažamo večje število tistih, ki na pregled čakajo zaradi lastne želje ali pa je vzrok čakanja medicinska indikacija. Delež takšnih oseb je pri prvih pregledih s 4,51% skoraj enkrat večji kot pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah, kjer ta delež znaša 2,56 %. Ocenjujemo, da je dejanski delež teh oseb še večji, vendar pa v tem trenutku izvajalci zdravstvene dejavnosti še vzpostavljajo pravilno poročanje teh indikatorjev, kot to od njih zahteva novela Zakona o pacientovih pravicah.

 

Pri prvih pregledih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji hitro čaka 14.696 oseb, kar je več kot pri stopnji nujnosti redno, kjer je število oseb, ki čakajo nad dopustno dolgo čakalno dobo, 11.299 čakajočih. Podatki kažejo, da je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti hitro pri 57% vseh izbranih prvih pregledov večje kot pri stopnji nujnosti redno. Pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka 47% vseh čakajočih, delež pri stopnji redno pa znaša 27% od vseh, ki so vpisani pri tej stopnji nujnosti.

 

Drugače je pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah, kjer podatki kažejo, da je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti redno pri 55% vseh izbranih storitvah večje kot pri stopnji nujnosti hitro. Pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo čaka 7.238 oseb, pri stopnji redno pa je takšnih oseb 19.660.

 

V poročilu prikazujemo dnevni priliv na novo vpisanih oseb za celoten pretekli mesec. Tako pri prvih pregledih kot pri ostalih zdravstvenih storitvah opažamo, da je število na novo vpisanih oseb v čakalne sezname skozi mesec večje od števila tistih, ki imajo v enakem obdobju predviden datum termina, kar seveda vpliva na končno število čakajočih, ki je ta mesec naraslo.

 

Za konec še na nekaj splošnih podatkov o trenutnem stanju elektronskega sistema eNaročanje za mesec januar 2018:

  • Trenutno je v sistem povezanih 454 izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
  • 126 izvajalcev omogoča eNaročanje na termin.
  • 166 izvajalcev omogoča eNaročanje na okvirni termin.
  • 443 izvajalcev sporoča podatke preko sistema eNaročanje
  • 1956 izvajalcev je izdalo vsaj eno eNapotnico.
  • 402 izvajalcev je sprejelo vsaj eno eNaročilo.
  • Dnevno je poslanih do 20.000 eNapotnic, skupno je bilo v januarju kreiranih 356.554 eNapotnic.
  • Dnevno je prejetih do 26.000 eNaročil, skupno je bilo v januarju prejetih 460.650 eNaročil (kar vključuje tudi naročila za kontrolne preglede)
 

 

POJASNILO GLEDE PRIMERLJIVOSTI PODATKOV S PREJŠNJIMI POROČILI

To poročilo o nacionalnih čakalnih dobah je tretje, ki je narejeno na podlagi podatkov, ki jih izvajalci poročajo v sistem eNaročanje in se zajemajo neposredno iz podatkov v čakalnih seznamih. Pred tem (do vključno 1. 1 . 2018) so podatki za pripravo poročila Nacionalne čakalne dobe izhajali iz sistema NAČAS, kjer so podatke enkrat mesečno vpisovali izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Zaradi povsem različne metodologije je primerjava absolutnih številk čakajočih iz prejšnjih poročil Nacionalne čakalne dobe do vključno stanja na dan 1.1.2018 (vir NAČAS) in poročil Nacionalne čakalne dobe po 1. 2. 2018  (vir eNaročanje) nemogoča.

Novo poročilo, ki temelji na e-naročanju, kaže zmanjšanje absolutnega števila čakajočih pacientov na sicer načeloma primerljiv nabor storitev (razen fizioterapije).

Razliko namreč lahko pripišemo naslednjim vzrokom:

  • V trenutnem poročilu niso zajeti čakajoči na fizioterapijo, saj v času priprave poročila še ni bilo vzpostavljenega obveznega poročanja o čakajočih pacientih na fizioterapijo preko sistema eNaročanja. Glede na podatke v sistemu NAČAS je bilo čakajočih na fizioterapijo dne 1.3.2018 40.393 pacientov. Sistem poročanja v eNaročanje za fizioterapijo se vzpostavlja z novo verzijo šifranta VZS in bo v prihodnje zajet v podatkih v poročilu (poročanje o čakajočih na fizioterapijo je obvezno s koncem aprila 2018).
  • Nekateri izvajalci so ali poročali neprave podatke v sistem NAČAS ali pa kljub zakonski obveznosti še niso v celoti vzpostavili pravilnih podatkov v svojih informacijskih sistemih in kasneje poročanje v sistem eNaročanje – gre za primere, ko se podatki na isti dan med obema sistemoma razlikujejo kljub temu, da gre za primerljive preglede in storitve.
  • Pri pregledu tistih pregledov in storitev, kjer so šifre v obeh sistemih popolnoma primerljive, tako vidimo za 36.000 manj čakajočih poročanih pacientov kot v sistemu NAČAS. Pri tem je največ (12.300 pacientov) razlike (torej manj čakajočih pacientov v sistemu eNaročanje kot v NAČAS)  izkazanih pri očesni ambulanti pri pregledu vida za očala, sledijo pa operacije krčnih žil (3.495 pacientov), MR skeleta (2.560 pacientov), operacije sive mrene (2.122 pacientov) in RTG skeleta (1.942 pacientov manj v bazi eNaročanja kot na isti dan v bazi NAČAS)

Iz vseh teh razlogov torej ob uporabi podatkov opozarjamo, da se absolutnih številk čakajočih iz vira eNaročanje (poročila po 1.2.2018) ne da neposredno primerjati s številom čakajočih iz vira NAČAS (poročila do vključno 1.1.2018).

Podajamo še dodatno pojasnilo, da so v sedanjem poročilu vse primerjave, ki se nanašajo na prejšnji mesec (čaka xy % manj/več pacientov), narejene na podlagi primerjave podatkov iz istega  vira, torej na podatke, ki so jih izvajalci poročali v eNaročanje na dan 1. 3. 2018 v primerjavi s podatki, ki so jih izvajalci poročali v eNaročanje 1.2.2018.