Mesečno poročilo o čakalnih dobah - 1. april 2018

KLJUČNI POUDARKI
•    Podatki po treh poročilih iz podatkov iz baze eNaročanja kažejo, da se je trend naraščanja števila čakajočih in podaljševanja čakalnih dob umiril.
•    aprila 2018 je čakalo na prvi pregled iz nabora pregledov 76.020 oseb (0,96% čakajočih več kot pretekli mesec), na storitev iz nabora zdravstvenih storitev pa 81.465 oseb (1,53% čakajočih več kot pretekli mesec).
•    Najdaljša dopustna čakalna doba je bila spoštovana pri vrstah zdravstvenih storitev – za prav vsako vrsto zdravstvene storitve iz poročila torej obstaja  vsaj en izvajalec, ki ponuja rok izvedbe, krajši od najdaljše dopustne čakalne dobe.
•    V mesecu marcu 2018 je bilo dnevno kreiranih do 19.500 napotnic, skupno v marcu pa 356.125 napotnic.
•    V mesecu marcu je bilo dnevno vpisanih do 24.420 naročil, skupno pa je bilo v marcu evidentiranih 465.975 naročil v čakalnih seznamih (v številu so zajeti tudi kontrolni pregledi).
•    Opozarjamo, da poročila na podlagi podatkov iz vira eNaročanje metodološko niso neposredno primerljiva s poročili na podlagi podatkov iz vira NAČAS.

Mesečno poročilo vsebuje statističen pregled čakalnih dob in števila čakajočih za nabor vrst zdravstvenih storitev (VZS), ki se uporabljajo v sistemu eNaročanja in so vsebinsko blizu naboru storitev, ki so se do sedaj spremljala v starem sistemu Načas. Trenutni šifrant VZS sicer ne predvideva poročanja o storitvah, ki se nanašajo na fizioterapevtsko obravnavo, vendar pa bo poročanje tudi o teh storitvah na voljo po začetku uporabe nove verzije šifranta VZS, prve podatke pa pričakujemo v mesecu maju 2018.

 

Poročilo tako vsebuje 23 vrst zdravstvenih storitev, ki se nanašajo na prve preglede, in 379 vrst terapevtsko-diagnostičnih storitev. Prikazane so povprečne čakalne dobe, število čakajočih in število čakajočih nad dopustno dobo za prve preglede in za terapevtsko diagnostične storitve. Prikazana je primerjava podatkov na dan 1. 4. 2018 s podatki za 1. 3. 2018.

 

V poročilu prikazujemo čakalne dobe za prve proste termine, ki jih izvajalci objavljajo na portalu https://cakalnedobe.ezdrav.si/, te so pacientom prikazane tudi za elektronsko naročanje. Več o novih izrazih, ki se uporabljajo v sistemu elektronskega naročanja, si lahko ogledate v poglavju pojasnil in definicij.

 

Najdaljša dopustna čakalna doba je v tem mesecu spoštovana pri vseh vrstah zdravstvenih storitev, ki jih spremljamo v tem poročilu. To pomeni, da v mesecu marcu 2018 za prav vsako terapevtsko-diagnostično storitev oziroma prvi pregled najdemo izvajalca, ki ima čakalno dobo krajšo od najdaljše dopustne čakalne dobe.

 

Naštejmo nekaj vrst zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe na prvi prosti termin pri stopnji nujnosti redno glede na zbrane podatke, pridobljene s strani izvajalcev, krajše od 14 dni:

  • Cistografija, s povprečno čakalno dobo 8 dni,
  • RTG abdomna, s povprečno čakalno dobo 9 dni,
  • Perkutana transluminalna angioplastika, s povprečno čakalno dobo 12 dni,
  • Kolposkopija, s povprečno čakalno dobo 12 dni,
  • Atikotomija, s povprečno čakalno dobo 14 dni.

 

Glede na podatke, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev javno objavljajo kot prve proste termine na portalu čakalnih dob, najdemo naslednje storitve, ki imajo čakalne dobe pri stopnji nujnosti redno daljše od dopustnih dob:

  • Operacija nožnega palca, s povprečno čakalno dobo 401 dni.

 

21. januarja 2018 se je začela uporabljati novela Zakona o pacientovih pravicah, ki je med drugim tudi uvedla rok za predložitev napotne listine, ki po novem znaša največ 14 dni pri stopnji nujnosti hitro in redno. V mesecu marcu je bil za izbran nabor vrst zdravstvenih storitev, ki so predmet spremljanja čakalnih dob, na novo vpisanih v čakalne sezname 77.415 oseb, kar je 12.968 oziroma 20% več kot v preteklem mesecu.

 

V naboru 23 zdravstvenih storitev na prvi ambulantni pregled čaka 76.020 oseb, kar pomeni 720 oziroma 0,96% čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Nad dopustno dolgo na prvi pregled čaka 28.423 oseb, kar pomeni 445 oziroma 1,54% čakajočih manj kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Na 379 izbranih zdravstvenih storitev čaka 81.465 kar pomeni 1.227 oziroma 1,53% čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Tudi pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah najdemo skupno 30.106 takšnih, ki čakajo nad dopustno dolgo, kar pomeni 35 oziroma 0,11% čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca.

 

Pri prvih ambulantnih pregledih opažamo večje število tistih, ki na pregled čakajo zaradi lastne želje ali pa je vzrok čakanja medicinska indikacija. Delež takšnih oseb je pri prvih pregledih s 5,67% skoraj enkrat večji kot pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah, kjer ta delež znaša 2,91%

Ocenjujemo, da je dejanski delež teh oseb še večji, vendar pa v tem trenutku izvajalci zdravstvene dejavnosti še vzpostavljajo pravilno poročanje teh indikatorjev, kot to od njih zahteva novela Zakona o pacientovih pravicah.

 

Pri prvih pregledih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji hitro čaka 15.565, kar je več kot pri stopnji nujnosti redno, kjer je število oseb, ki čakajo nad dopustno dolgo, 12.858. Podatki kažejo, da je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti hitro kar pri 56% vseh izbranih prvih pregledov večje, kot pri stopnji nujnosti redno. Pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka 51% vseh čakajočih, medtem, ko delež pri stopnji redno znaša 29% od vseh, ki so vpisani pri tej stopnji nujnosti.

 

Drugače je pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah, kjer podatki kažejo, da je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti redno pri 59% vseh izbranih storitvah večje, kot pri stopnji nujnosti hitro. Pri stopnji hitro nad dopustno čakalno dobo čaka 8.039 vseh čakajočih, medtem, ko je pri stopnji redno takšnih 22.067.

 

V poročilu prikazujemo dnevni priliv na novo vpisanih oseb za celoten pretekli mesec. V tem mesecu opažamo tako pri prvih pregledih, kot pri ostalih zdravstvenih storitvah, da je število na novo vpisanih oseb v čakalne sezname skozi mesec manjše od števila tistih, ki imajo v enakem obdobju predviden datum termina, kar seveda vpliva na končno število čakajočih, saj se je ta mesec rast skupnega števila čakajočih v primerjavi s preteklimi meseci, umirila.

 

Za konec še na nekaj splošnih podatkov o trenutnem stanju elektronskega sistema eNaročanje za mesec marec 2018:

  • Trenutno je v sistem povezanih 455 izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
  • 123 izvajalcev omogoča eNaročanje na termin.
  • 275 izvajalcev omogoča eNaročanje na okvirni termin.
  • 445 izvajalcev sporoča podatke preko sistema eNaročanje
  • 1974 izvajalcev je izdalo vsaj eno eNapotnico.
  • 405 izvajalcev je sprejelo vsaj eno eNaročilo.
  • Dnevno je poslanih do 19.500 eNapotnic, skupno je bilo v marcu kreiranih 356.162 eNapotnic.
  • Dnevno je prejetih do 24.400 eNaročil, skupno je bilo v marcu prejetih 465.975 eNaročil.
 

 

POJASNILO GLEDE PRIMERLJIVOSTI PODATKOV S PREJŠNJIMI POROČILI

To poročilo o nacionalnih čakalnih dobah je tretje, ki je narejeno na podlagi podatkov, ki jih izvajalci poročajo v sistem eNaročanje in se zajemajo neposredno iz podatkov v čakalnih seznamih. Pred tem (do vključno 1. 1 . 2018) so podatki za pripravo poročila Nacionalne čakalne dobe izhajali iz sistema NAČAS, kjer so podatke enkrat mesečno vpisovali izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Zaradi povsem različne metodologije je primerjava absolutnih številk čakajočih iz prejšnjih poročil Nacionalne čakalne dobe do vključno stanja na dan 1.1.2018 (vir NAČAS) in poročil Nacionalne čakalne dobe po 1. 2. 2018  (vir eNaročanje) nemogoča.

Novo poročilo, ki temelji na e-naročanju, kaže zmanjšanje absolutnega števila čakajočih pacientov na sicer načeloma primerljiv nabor storitev (razen fizioterapije).

Razliko namreč lahko pripišemo naslednjim vzrokom:

  • V trenutnem poročilu niso zajeti čakajoči na fizioterapijo, saj v času priprave poročila še ni bilo vzpostavljenega obveznega poročanja o čakajočih pacientih na fizioterapijo preko sistema eNaročanja. Glede na podatke v sistemu NAČAS je bilo čakajočih na fizioterapijo dne 1.3.2018 40.393 pacientov. Sistem poročanja v eNaročanje za fizioterapijo se vzpostavlja z novo verzijo šifranta VZS in bo v prihodnje zajet v podatkih v poročilu (poročanje o čakajočih na fizioterapijo je obvezno s koncem aprila 2018).
  • Nekateri izvajalci so ali poročali neprave podatke v sistem NAČAS ali pa kljub zakonski obveznosti še niso v celoti vzpostavili pravilnih podatkov v svojih informacijskih sistemih in kasneje poročanje v sistem eNaročanje – gre za primere, ko se podatki na isti dan med obema sistemoma razlikujejo kljub temu, da gre za primerljive preglede in storitve.
  • Pri pregledu tistih pregledov in storitev, kjer so šifre v obeh sistemih popolnoma primerljive, tako vidimo za 36.000 manj čakajočih poročanih pacientov kot v sistemu NAČAS. Pri tem je največ (12.300 pacientov) razlike (torej manj čakajočih pacientov v sistemu eNaročanje kot v NAČAS)  izkazanih pri očesni ambulanti pri pregledu vida za očala, sledijo pa operacije krčnih žil (3.495 pacientov), MR skeleta (2.560 pacientov), operacije sive mrene (2.122 pacientov) in RTG skeleta (1.942 pacientov manj v bazi eNaročanja kot na isti dan v bazi NAČAS)

Iz vseh teh razlogov torej ob uporabi podatkov opozarjamo, da se absolutnih številk čakajočih iz vira eNaročanje (poročila po 1.2.2018) ne da neposredno primerjati s številom čakajočih iz vira NAČAS (poročila do vključno 1.1.2018).

Podajamo še dodatno pojasnilo, da so v sedanjem poročilu vse primerjave, ki se nanašajo na prejšnji mesec (čaka xy % manj/več pacientov), narejene na podlagi primerjave podatkov iz istega  vira, torej na podatke, ki so jih izvajalci poročali v eNaročanje na dan 1. 3. 2018 v primerjavi s podatki, ki so jih izvajalci poročali v eNaročanje 1.2.2018.