Sistem zdravstvenega varstva

Publikacija OECD o kazalnikih zdravja – Health at a Glance: Europe 2016

23. 11. 2016
Evropa plačuje visoko ceno zaradi kroničnih bolezni, ugotavlja novo skupno poročilo OECD in Evropske komisije.

Z izboljšano politiko javnega zdravja, z obsežnejšimi preventivni programi, in bolj učinkovitim zdravstvenim varstvom bi lahko v Evropi ohranili več sto tisoč življenj in prihranili več milijard evrov letno, ugotavlja novo Skupno poročilo OECD in Evropske komisije.

Poleg izgubljenih življenj, poročilo »Health at a Glance: Europe 2016« ocenjuje, da zaradi različnih kroničnih bolezni ter srčnih napadov, možganske kapi, sladkorne bolezni in raka, prezgodaj umre 550.000 delovno sposobnih prebivalcev EU, kar predstavlja 115 milijard EUR stroškov oziroma 0,8% letnega bruto domačega proizvoda celotnega EU gospodarstva. V tej oceni niso upoštevane dodatne izgube zaradi slabše oziroma težje zaposljivosti in nižje produktivnosti oseb s kroničnimi boleznimi.

Zgodnje odkrivanje in kvalitetno zdravljenje bistveno povečuje stopnjo preživetja oseb, obolelih za kroničnimi boleznimi, kljub vsemu pa številne države, vključno z Združenim kraljestvom, Irsko in posebej nekaterimi državami srednje in vzhodne Evrope, zaostajajo pri kazalnikih preživetja za rakom.

Breme slabšega zdravja močno vpliva tudi na višino izdatkov socialnih pomoči; ocenjeno je, da v povprečju države v EU namenijo 1,7 % bruto domačega proizvoda za izplačila bolniškega staleža in invalidnosti, kar je več od izplačil za nadomestila za brezposelnost. Ne glede na to, pa države članice EU namenijo v povprečju le približno 3 % sredstev zdravstvenih proračunov za javno zdravje in preventivne programe.

Več investicij v preventivne programe ter hkratni ukrepi, za lajšanje aktivnega življenja oviranim prebivalcem, bi lahko omogočile pomembne ekonomske in družbene koristi v državah EU, še navaja poročilo. Prav tako bi to pripomoglo državam pri doseganju cilja 3 med cilji trajnostnega razvoja: Dobro zdravje in dobro počutje (Good Health and Well-Being).

"Veliko več življenj bi lahko rešili, če bi standarde zdravstvenega varstva dvignili na trenutno najvišjo raven v EU" je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurría ob predstavitvi poročila evropskemu komisarju za zdravje in varnost hrane Vytenisu Andriukaitisu. "Več je treba storiti za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe in kakovosti zdravstvenega varstva;  evropski zdravstveni sistemi morajo postati bolj učinkoviti pri usmerjanju sredstev na področja, kjer lahko dosežejo največje izboljšanje zdravstvenih izidov, pri čemer so posebej pomembni preventivni programi." Komisar Andriukaitis je dodal: "Poročilo Health at a Glance: Europe 2016 zagotavlja uporabne podatke za države članice za oblikovanje aktivnosti za zdravje v vseh politikah. Poročilo je pokazalo, da veliko prebivalcev EU vsako leto umre zaradi preprečljivih bolezni, povezanih z dejavniki tveganja, kot sta kajenje in debelost. Poročilo izpostavlja, da je treba okrepiti prizadevanja, da bi bilo zdravstveno varstvo bolj dostopno. Poročilo predstavlja odličen primer partnerstva med Evropsko komisijo in OECD z namenom razvoja poznavanja zdravja in zdravstvenih sistemov v posameznih državah in primerjalno med državami.

Poročilo ugotavlja, da se široke vrzeli v pričakovani življenjski dobi med državami prepletajo s prav tako širokimi vrzelmi znotraj posameznih držav -  med najnižje in najvišje izobraženimi, med najrevnejšimi in najbogatejšimi. V povprečju je v državah EU pričakovana življenjska doba prebivalcev z najnižjo doseženo izobrazbo sedem let krajša kot pri najbolj izobraženih prebivalcih. Vrzel je še posebej velika v srednje- in vzhodnoevropskih državah, zlasti pri moških zaradi večje pojavnosti dejavnikov tveganja.

Delež prebivalcev z nizkimi dohodki, ki poročajo o omejenem dostopu do zdravstvenih storitev zaradi finančnih razlogov, se je v nekaterih državah povečal tudi zaradi globalne finančne krize. V Grčiji se je delež revnih prebivalcev, ki ne prejmejo zdravniške oskrbe zaradi stroškov, ki si jih ne morejo privoščiti, podvojil od leta 2008 (7 % v letu 2008 in preko 16 % v letu 2014).

Močni sistemi primarnega zdravstvenega varstva lahko igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravja in pri soočanju s potrebami starajočega se evropskega prebivalstva. Ključnega pomena za zmanjšanje neenakosti na področju zdravja in zmanjševanju števila bolnišničnih obravnav v državah članicah EU je zagotavljanje široke in močne mreže osnovnega zdravstva z dostopnostjo za vse prebivalce, tako v mestnih kot vaških ter odmaknjenih okoljih.

Publikacija Health at a Glance: Europe 2016 kaže počasno rast zdravstvenih izdatkov v veliko državah EU. V letu 2015 so vse države skupaj porabile 9,9 % bruto domačega proizvoda Evropske unije. Nemčija, Švedska in Francija posamično porabijo približno 11% BDP za zdravstveno varstvo, tesno jim sledita Nizozemska in Danska (10,8 % in 10,6 %). Države v vzhodnem delu EU porabijo bistveno manj, z deleži, ki segajo od 5 % do 6 % BDP.

V vseh državah EU projekcije zdravstvenih izdatkov kažejo porast v naslednjih letih zaradi staranja prebivalstva in uporabe novih diagnostičnih in terapevtskih tehnologij.

Slovenija se pri večini kazalnikov zdravja, zdravstvenega varstva in kakovosti zdravstvene oskrbe nahaja v povprečju OECD

Vpliv slabega zdravja na stanje na trgu dela

Posebno poglavje je v tokratni publikaciji namenjeno vplivu slabega zdravja na stanje na trgu dela. Pri tem je izpostavljeno prebivalstvo v starostni skupini med 50 in 59 let. Rezultati raziskave SHARE, ki jo v EU izvaja 14 držav, med drugimi tudi Slovenija, kažejo nasploh nizke stopnje aktivnosti v Sloveniji v populaciji 50-59 let, še bistveno nižje stopnje aktivnosti pa beležimo pri izpostavljenih skupinah prebivalstva (kadilci, tvegani pivci, prekomerno hranjene osebe) ter zelo visoko stopnjo bolniških odsotnosti pri zaposlenih z dvema ali več kroničnih bolezni in pri prekomerno hranjenih osebah. Vse to vodi v veliko stopnjo zgodnjega upokojevanja.

Slovenija ima v primerjavi z državami članicami EU močne in šibke plati

  • Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Sloveniji preseglo 80 let ter je 0,3 leta nad povprečjem EU-28. Kljub dolgoletnemu ugodnemu trendu je razlika v pričakovanem trajanju življenja (v starosti 65 let) med najvišje in najnižje izobraženimi moškimi v Sloveniji še vedno velika in znaša 3,6 let, med ženskami pa 1,2 leti.
  • Umrljivost novorojenčkov v Sloveniji je najnižja med vsemi državami EU, in sicer znaša 1,8 na tisoč živorojenih otrok. Malo višje deleže beležijo nordijske države, Češka republika in Luksemburg, evropsko povprečje pa znaša 3,6 na tisoč živorojenih otrok.
  • Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah EU-28, v tem kazalniku jo presegajo samo Hrvaška, Slovaška in Madžarska. Prav tako je večja od povprečja EU-28 umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija sodi med štiri države (poleg Slovenije še Litva, Latvija in Madžarska), ki imajo za več kot polovico višjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora v primerjavi z evropskim povprečjem.
  • Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja EU-28:
    • Slovenija je uspela zmanjšati delež 15-letnikov, ki kadijo vsaj enkrat tedensko, vendar pri dečkih še vedno presega vrednost EU-27
    • Delež odraslih moških, ki redno kadijo, je za 4 odstotne točke nižji od povprečja EU-28 (22 % v Sloveniji v primerjavi z 26 % v EU), delež žensk – rednih kadilk pa le eno odstotno točko nižji od deleža v EU-28 (16 % v Sloveniji v primerjavi s 17 % v EU).
    • Delež 15-letnikov, ki so se opili vsaj dvakrat v življenju, je v Sloveniji pri obeh spolih višji kot v EU, poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let znaša približno 1 liter več kot v povprečju EU-28;
    • Delež odraslih, ki so prekomerno hranjeni, je višji od povprečja EU-28 (19 % v Sloveniji, 16 % v EU-28), Slovenija poleg Luksemburga beleži eno največjih razlik v deležu prekomerno hranjenih odraslih glede na izobrazbo (26 % z zaključeno OŠ ali manj, 9 % z visoko ali univerzitetno izobrazbo).
    • Delež mladostnikov, ki vsakodnevno uživajo sadje (38% dekleta in 24% fantje) je podoben kot je evropsko povprečje (34% dekleta, 26% fantje), delež mladostnikov, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo (29% dekleta, 19% fantje) pa je nižji od povprečja v evropskih državah (35% dekleta , 27% fantje). Pri odrasli populaciji je stanje malce drugačno, saj je delež odraslih, ki vsakodnevno uživajo sadje (74,7%) in ki vsakodnevno uživajo zelenjavo (75%) višji od evropskega povprečja (57% za sadje in 51% za zelenjavo).
    • Delež mladostnikov, ki se vsakodnevno gibljejo (vsakodnevno ukvarjanje s športom in rekreativnimi aktivnostmi, vsaj eno uro dnevno) je nižji od evropskega povprečja. Delež odraslih prebivalcev, ki se aktivno ukvarjajo s športnimi aktivnostmi vsaj 150 minut na teden pa je višji od evropskega povprečja.
  • V Sloveniji letno beležimo 253 smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi jih lahko preprečili z ustreznimi javnozdravstvenimi intervencijami v najširšem smislu, medtem ko je v povprečju EU-28 takih smrti 204 na 100.000 prebivalcev. Hkrati je v Sloveniji 118 smrti na 100.000 prebivalcev, ki bi jih lahko preprečili s pomočjo ustrezne medicinske tehnologije, če bi bila na voljo na kraju smrti; takih smrti v je v povprečju EU-28 119 na 100.000 prebivalcev.
  • Slovenija je med državami z najvišjimi deleži odzivnosti na presejalni program za odkrivanje raka materničnega vratu (ZORA), posledično je boljše od EU-28 tudi 5-letno preživetje pacientk z rakom materničnega vratu in nižja umrljivost zaradi raka materničnega vratu.
  • Precepljenost populacije proti otroškim boleznim je v Sloveniji enaka povprečju EU-28; tako je precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju 95 % (EU: 96 %), proti ošpicam pa 94 % (EU: 94 %). Zaskrbljujoče je upadel delež oseb nad 65 let, ki se cepijo proti gripi: še v letu 2004 se je cepilo okrog 30 % starejših, v letu 2014 pa le še 11 %. Upad deleža cepljenih oseb proti gripi je največji v EU. V EU-23 se sicer proti gripi cepi skoraj polovica starejše populacije (49,5 %), najbolj izstopata Nizozemska in Združeno kraljestvo z deleži preko 72 %.
  • Število obiskov pri zdravniku (Slovenija 6,6 obiskov na prebivalca letno) je blizu povprečju EU (7,1 obiskov na prebivalca); v Avstriji in Italiji prebivalci opravijo 6,8 obiskov letno, na Madžarskem pa kar 11,8 obiskov letno. Najmanjkrat zdravnika obiščejo Švedi, in sicer le 2,9-krat letno. Število obiskov na enega zdravnika pa je v Sloveniji malo nad povprečjem EU (skoraj 2.400 na zdravnika; EU 2.145 na zdravnika), prej omenjeni Avstrija in Italija pa imata le 1.347 obiskov na zdravnika (Avstrija) in 1.744 obiskov na zdravnika (Italija).

Publikacija Health at a Glance: Europe 2016 je del izboljšanega sodelovanja med OECD in EK za uresničenje pobude Evropske komisije »State of Health in the EU«. Več informacij o tem poročilu je na voljo na naslednji povezavi.


Dodatne informacije: