Duševno zdravje

Preprečevanje e-spolnih zlorab otrok in mladostnikov: demoniziranje interneta NE deluje!

20. 09. 2017
Kaj pa deluje? S pojavom interneta in socialnih omrežij se so odprle široke možnosti za pridobivanje informacij, izobraževanja in povezovanje med ljudmi. Ta »navidezni svet« je postal sestavni del našega vsakdanjega življenja tako v šoli, službi kot v prostem času. Še posebej mladim predstavlja nepogrešljivo sredstvo komunikacije in prostor druženja. Žal pa se kažejo njegove temne plati, med njimi tudi novi, prej nesluteni načini izsiljevanja in spolnega zlorabljanja otrok in mladostnikov.

Med storilci spolnih zlorab prek spleta so posamezniki – v večjem delu gre za moške najrazličnejših stopenj izobrazbe in poklicev — in združbe, ki načrtno iščejo svoje žrtve zaradi spolnih interesov, izsiljevanja ali trgovanja s pornografskim gradivom. Do spletnih spolni zlorab otrok in mladostnikov prihaja tudi v Sloveniji.

Morda se kdo od zaskrbljenih staršev ali skrbnikov vpraša, ali ne bi bilo najbolje, da svojemu najstniku preprosto prepove rabo medmrežja.

Pretirano omejevanje in prepovedovanje rabe interneta dolgoročno kot zaščita ne deluje. Še več, mladostnik ali mladostnica bo našel druge načine, kako do interneta in socialnih omrežij, ki jih bo skrival pred nami. V primeru, da pride do nevarne situacije, pa bo tako žal tudi manj možnosti, da se bo k nam zatekel po pomoč in podporo.

Kaj torej deluje kot preprečevanje spolnih zlorab nasploh in na medmrežju:
Nevarnosti na medmrežju so morebiti manj očitne kot tiste v prometu, ko je samoumevno, da z otrokovo roko v naši roki prečkamo cesto in ga učimo, kako je treba pogledati levo in desno in še enkrat levo, da bo prehod varen. Otroka in mladostnika učimo prepoznavati nevarnosti tako v vsakdanjem življenje kot v virtualnem svetu in v takih situacijah ukrepati. Naučimo ga, kaj so meje dovoljenega, ve naj na primer, da je njegova pravica, da zavrne nezaželen poljub ali dotik. Naučimo ga, da v primeru neprimernega telesnega stika reče »NE!«, se izogne nevarni okoliščini in poišče pomoč.

Deluje krepitev občutka za svoje telesne meje: Otroke seznanimo s »pravilom spodnjega perila« – nihče se te ne sme dotikati po telesnih delih, ki jih pokrivajo spodnje hlačke. Pri mladostnikih in mladostnicah velja podobno: nikomur ne pošiljaj in ne objavljaj fotografij ali posnetkov – sebe ali tvojih prijateljev – v spodnjem perilu, v kopalkah, ali fotografij golega telesa. Kar je objavljeno na medmrežju, je lahko zlorabljeno kljub tvojim dobrim namenom in prepričanju, da si delil zgolj s prijatelji. Objavljene fotografije ali videe lahko danes ali v prihodnje nekdo uporabi za svoje namene.

Deluje opozorilo otrokom in mladostnikom, naj osebni podatki – imena, domači naslov, ime šole in podobno – in podatki o bližnjih ostanejo zasebni – naj jih ne navajajo v komunikaciji po spletu.

Že od malega otroku z besedami in dejanji zagotavljamo: tu sem zate, vedno se lahko obrneš name. Prisluhnil ti bom. Ne glede na to, kako huda se ti zdi tvoja težava, skupaj bomo poiskali rešitev. Kot starši ohranjajmo in negujmo stik z mladostnikom ali mladostnico: pogovarjajmo se z njim, kaj doživlja, kako se počuti, o čem razmišlja, kaj ga skrbi, kaj bere, s kom se druži.

Deluje nadzor nad rabo interneta, namestitev ustreznih varoval in, kar je najbolj pomembno, informiranje in osveščanje otrok in mladostnikov, da se bodo znali ustrezno samozaščitno vesti. To pomeni, da povečamo možnost, da bodo prepoznali, kdaj jim grozi nevarnost in da bodo vedeli, kako naj se v takih okoliščinah odzovejo. Na socialnih omrežjih so to predlogi osebe 'na drugi strani': »Si sam/a doma?«, »Pojdiva na kamero.«, pri tem pa sebe ne pokaže, predlaga, da komunikacija »postane najina skrivnost« … vsebine pa preidejo na spolnost, goloto, intimne telesne dele.

Dobro je razumeti, kako do zlorab pride: poučimo se sami in o tem poučimo svoje mladostnike.

Slovenska policija sodeluje pri preventivnem projektu »Reci ne!« skupaj z Evropolom, pri katerem so med drugim pripravili kratek video, namenjen preprečevanju spletnega izsiljevanja in spolnih zlorab.

Morda pa si ga lahko pogledamo skupaj z mladostnikom in se pogovorimo tudi o tem, kako ravnati, če bi postal žrtev izsiljevanja ali zlorabe.

Preprosta navodila ob primeru, da je otrok, mladostnik ali mladostnica postal-a žrtev izsiljevanja ali zlorabe:

  • Nisi ti kriv. Nisi ti kriva. Nekdo je zlorabil tvoje zaupanje.
  • Prekini komunikacijo. Zapri povezavo. Blokiraj osebo.
  • Ne nakazuj denarja.
  • Ne pošiljaj dodatnih fotografij.
  • Ne dogovarjaj se z osebo, ki te izsiljuje. Ne srečuj se z nikomer, ki te izsiljuje ali ti grozi.
  • Poišči pomoč – povej osebi, ki ji zaupaš: staršem, prijatelju, učiteljici …
  • Prijavi policiji.
  • Če je le mogoče, zavaruj dokaze, shrani besedilo/komunikacijo.

 

Cilj ni preprečiti rabe interneta in socialnih omrežij, pač pa opolnomočiti mlade, da se bodo kar se da učinkovito samozaščitno vedli tudi v virtualnem svetu.