Z znanjem do boljšega zdravja

Poziv naključno izbranim prebivalcem Slovenije za sodelovanje v nacionalni prehranski raziskavi

02. 06. 2017
Ljudje se med seboj v marsičem razlikujemo, tudi v svojem odnosu do hrane in prehranjevalnih navadah. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji na vsakih 10 let izvajamo prehransko raziskavo, v kateri se osredotočamo na prehrano prebivalcev Slovenije v povezavi z zdravjem. Raziskavo letos izvajamo že tretjič, tokrat pod imenom EU Menu Slovenija. Naključno izbrane prebivalce Slovenije pozivamo, da v raziskavi sodelujejo in tako prispevajo k boljšemu javnemu zdravju.

Prejšnji raziskavi o prehranjevalnih navadah sta bili v Sloveniji izvedeni pred desetimi  (2007) in dvajsetimi leti (1997), nacionalna prehranska raziskava EU Menu Slovenija pa se tokrat prvič izvaja kot vseevropska raziskava o tem, kaj jemo ljudje v državah in regijah EU. Dr. Matej Gregorič z NIJZ ob tem pravi: »Namen raziskave je bolje razumeti prehranske navade posameznih skupin prebivalcev Slovenije. Zanima nas, kaj jemo, kdaj uživamo posamezne obroke, kakšno hrano običajno uživamo, kako se prehranjujemo takrat, ko nismo doma, in kako se odločamo pri izbiri živil ob nakupu.«  

Z raziskavo bomo dopolnili izsledke obstoječih raziskav, v okviru katerih smo podatke pridobili le za določena območja oziroma posamezne populacijske skupine. V nadaljevanju predstavljamo izsledke nekaterih preteklih raziskav s področja prehranjevalnih navad.

Projekt, ki ga financira Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), se je začel izvajati leta 2014 in se bo končal predvidoma leta 2019. Raziskavo vodi NIJZ v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan, Pediatrično kliniko Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Biotehniško fakulteto in Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom za nutricionistko, Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Raziskave v vseh sodelujočih državah EU potekajo na enak način z zbiranjem podatkov po enotni EFSA EU MENU metodologiji. Dr. Urška Blaznik z NIJZ je povedala, da »Slovenija to pomembno nacionalno raziskavo izvaja že tretjič, vendar prvič na način, ki je usklajen s podobnimi študijami v drugih državah EU. Poleg prebivalcev, starih od 10 do 74 let, so bili letos v raziskavo prvič vključeni tudi dojenčki (od 3 do 12 mesecev) in malčki (od 1 do 2 leta)«. Osebe so bile za sodelovanje izbrane na podlagi naključnega statističnega izbora, vzorec pa je pripravil Statistični urad RS, skladno z Zakonom o državni statistiki. Sodelovanje vabljenih oseb je ključnega pomena, saj jih zaradi izbora po verjetnostni metodi ni mogoče nadomestiti z drugo osebo.

Poseben poudarek je namenjen prehrani dojenčkov in malčkov

Letos poseben poudarek namenjamo prehrani dojenčkov in malčkov, ki doslej niso bili vključeni v raziskavo. Ti veljajo za najbolj občutljivo populacijsko skupino za vplive okolja, saj glede na svojo telesno maso pojedo veliko hrane in zaužijejo veliko tekočine. V tem starostnem obdobju tudi še niso povsem razviti vsi mehanizmi v organizmu. Zaradi intenzivne rasti in razvoja so njihove prehranske potrebe velike in neprimerljive z ostalimi skupinami, zato je pomembno, kakšno hrano in tekočino uživajo ter ali se dojijo. Prehrana dojenčkov in malčkov je sicer videti precej enolična, vendar se glede tega zelo razlikujejo. Največkrat se dojijo, uživajo različne mlečne formule, zelenjavo, sadje, mleko in različne kašice. Malčki imajo že oblikovan okus, pa vendar je njihovo prehranjevanje povsem odvisno od odraslih. Prehrana v tem obdobju tudi izrazito vpliva na zdravje v poznejših življenjskih obdobjih in celo na naslednje generacije.

Dr. Matej Gregorič z NIJZ poudarja, da so »dojenčki in malčki z vidika raziskovanja poseben izziv. Izredno težko ugotavljamo, katero in koliko določene hrane dejansko zaužijejo ter kako je z uvajanjem hrane. Populacijski podatki o prehrani te starostne skupine so tako zelo redki, saj zahtevajo posebne tehnike zbiranja podatkov, pridobljeni podatki pa pogosto tudi niso mednarodno primerljivi.« Ker je obdobje zgodnjega starševstva izredno zahtevno in terja veliko pozornosti do otroka, je odziv staršev dojenčkov in malčkov zelo pomemben. Prizadevamo si, da bi z zbranimi podatki pridobili celostno sliko o prehrani te starostne skupine, kar bo služilo za pripravo relevantnih podatkov o stanju in posledično ustreznih ukrepov na tem področju.

 

Vse izbrane prebivalce in prebivalke Republike Slovenije vabimo, da izkoristite priložnost sodelovanja in sooblikujete našo skupno prihodnost! S svojimi odgovori boste bistveno prispevali h kakovosti zbranih podatkov in zanesljivosti rezultatov, na podlagi katerih bomo pripravili ukrepe za boljše zdravje vseh prebivalcev Slovenije. Vsak udeleženec za sodelovanje v raziskavi prejme praktično darilo.

 

Izsledke raziskave bomo objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (www.nijz.si).